Zgodovina in Metode Psihologije 2 Dr Daša Grajfoner

Zgodovina in Metode Psihologije 2 Dr. Daša Grajfoner student@grajfoner. com/mbff. html

Opazovanje in Študija Primera

Z Opazovalno Metodo Delamo Natanko to… Opazujemo! Opazovanje je raziskovalna metoda, z uporabo katere zbiramo podatke z opazovanjem oseb Običajno jo uporabljamo v naravnem okolju in ne v laboratorijskem visoko kontroliranem

Kvantitativna ali Kvalitativna? l Podatki zbrani z opazovanjem so pogosto kvantitativni in kvalitativni. l Raziskovalec išče vedenjske kategorije, ki predstavljajo udeleženčev odnos do različnih pojavov (dela, razmerij, hrane ipd. ). Vedenja, ki spadajo v te kategorije se zabeležijo in analizirajo.

Vse Opazovalne Metode Vsebujejo q Načrtovanje, kategorizacijo vedenja (igra, hoja, sedenje), ki mu sledi sistematično opazovanje q Rezultate ponavadi analiziramo z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod.

Naturalistično Opazovanje – Živali l Primeri naturalističnih opazovanj na televiziji – psihologi in biologi opazujejo vedenje živali v njihovem naravnem okolju. l E. g. lirorepec http: //uk. youtube. com/watch? v=Vj. E 0 Kdfos 4 Y&feature=related

Naturalistično Opazovanje – Živali l Etologi, Primerjalni in evolucijski psihologi pojasnjujejo adaptacijo in preživetje živali v naravnem okolju. To znanje pa nam pomaga razumeti evolucijske mehanizme vedenja ljudi E. g. Evolucija igralnega vedenja http: //uk. youtube. com/wat ch? v=zvp. G 6 lk. GMVs&feat ure=related

Naturalistično Opazovanje - Ljudje l Ko se osebe v njihovem naravnem okolju ne zavedajo, da so del opazovalne študije, je njihovo vedenje naravno l Pomembno je, da se izognemo pristranskosti opazovalca. To rešimo z več opazovalci, katerih opazovalne podatke potem primerjamo l Uporabimo le tiste ocene pri katerih se opazovalci strinjajo l Enojna slepa tehnika se uporablja, ko se hočemo izogniti , da bi pričakovanja opazovalca vplivala na rezultate. Opazovalci niso seznanjeni z raziskovalno hipotezo

Aktivnost l Psihologinja želi opazovati igralno vedenje pri otrocih v vrtcu. Zanima jo ali spol otrok vpliva na izbiro igrač. l Kaj vse mora narediti preden prične z opazovanji?

Kategorije: Igralno Vedenje 15 minutno opazovanje Ime Opazovalca: Datum: Označite kolono “Da” če je bilo vedenje opaženo Označite kolono “Ne” če vedenje ni bilo prisotno Da Ne 1 Otrok gleda proti knjigam 2 Otrok se igra s peskom 3 Otrok se igra z vodo 4 Otrok se igra s plastičnimi posodicami 5 Otrok se igra s punčko 6 Otrok se igra z lego kockami 7 Otrok je uporabil plastelin 8 Otrok ni naredil nič (več kot 2 minuti)

Rezultati l Opazovalka bo seštela kolikokrat je bila posamezna igrača uporabljena s strani deklic in dečkov l Rezultati bodo pokazali katere igrače so otroci izbrali. Ne bomo pa imeli nobenih informacij o vzrokih za te preference. Za to moramo uporabiti druge metode.

Kontrolirano ali Laboratorijsko Opazovanje l Nekatera opazovanja se izvajajo v strogo kontroliranem laboratorijskem okolju l To omogoča večjo kontrolo nad spremenljivkami, izgubi pa na ekološki veljavnosti (validity).

Opazovanje z Udeležbo l Raziskovalec postane del opazovane skupine. Posledica je boljše kvalitativno razumevanje opazovanih vedenj. Je pa težko za opazovalca ostati nepristranski l Formirajo se razmerja, ki vplivajo na raziskovalčev pogled na situacijo

Opazovanje z Udeležbo l Raziskovalec se lahko identificira ali pa ostane skriven – etične implikacije l Udeleženo opazovanje največkrat v socialni psihologiji

Opazovanje brez Udeležbe l Raziskovalec opazuje vedenje ločen od skupine (kot gledalec)

Odkrito Opazovanje l Ko se osebe zavedajo, da so opazovane le-to lahko vpliva na njihovo vedenje l Znano je, da udeleženci reagirajo na raziskovalčeve interese in pričakovanja, in modificirajo vedenje tako, je socialno bolj sprejemljivo ali pa se obnašajo nenaravno (Big Brother)

Prednosti Opazovalne Metode l Posebej uporabna v kombinaciji z drugimi metodami l Močna ekološka veljavnost l Efekten in etičen način proučevanja otrok in živali l Odlična za odkrivanje specifičnih vedenj v določenem okolju l Predstavlja podlago za nadaljnje raziskave

Pomanjkljivosti Opazovalne Metode l Opazovalno študijo je skoraj nemogoče replicirati glede na to, da je v naravnih okoliščinah, ki pa se le redko identično ponovijo l Številni etični problemi povezani z raziskavo, ki nima soglasja udeležencev l Ne dokazuje vzročnega odnosa l V naravnih okoliščinah nimamo kontrole (ne velja za strukturirano opazovanje) l Predsodek opazovalca in karakteristika potrebe vplivajo na rezultate demand characteristics

Aktivnost 1. Kaj je naturalistično opazovanje? 2. Kaj je udeleženo opazovanje? 3. Kaj je ne-udeleženo opazovanje? 4. Kaj je plan opazovanja? 5. Kaj je odkrito opazovanje? 6. Kaj je prikrito opazovanje? 7. Imenujte 3 pomanjkljivosti in 3 prednosti opazovalne metode v psihologiji

Študija Primera l Študije primerov najpogosteje v kliničnem okolju za odkrivanje podrobnih informacij o specifični duševni motnji ali vedenjskem problemu l Mali Hans (Freud, 1909) (članek) l Anna O (Freud, 1910).

Študija Primera l Namenjena zbiranju podatkov in razvijanju novih teorij l Vključuje zbiranje informacij na strukturiran in organiziran način. Obsega različne metode zbiranja teh podatkov l Študija primera se koncentrira samo na en primer, ne pa na veliko število primerov, kar jo razlikuje od drugih raziskovalnih metod l Posameznik ali skupina posameznikov, ki imajo skupen neobičajen problem ali karakteristiko. Lahko tudi specifično okolje (šola) ali skupina delavcev (psihologi v mariborskih šolah) .

Značilnosti l Študije primera so običajno longitudinalne, posledica pa veliko podatkov o primeru. Primer – Zapuščeni otroci (Fritzl), serijski morilci http: //uk. youtube. com/watch? v=ipt 0 pjz 0 mwg&feature=relat ed

Študija Primera je Sestavljena iz Večih Delov l Zgodovina primera – zbrana iz različnih virov – medicinska kartoteka, šolska spričevala, zapiski socialnih služb l Razgovorov – s posameznikom, ki ga študiramo in po potrebi z ljudmi, ki so z njim povezani l Vprašalniki ali psihometrični testi dajejo informacije o osebnosti, razpoloženju in sposobnostih l Dnevniki osebe, ki jo študiramo (s privoljenjem) l Opazovanje osebe v kliničnem ali socialnem okolju, odvisno od namena študije

Klinična Študija Primera l Diferencialni testi (osebnost, EI – test) l Testi sposobnosti l Projekcijske tehnike: Rorschach Tintni blok (ink block), TAT (test tematske apercepcije) l Intervju l Vprašalnik z nedokončanimi stavki l l l Želim si, da bi moj oče… Razjezi me, če… Pri prijateljih me najbolj moti, ko

Problemi s Študijo Primera l Subjektivnost l Etika

Prednosti l Visoka ekološka veljavnost l Proučevanje redkih primerov l Proučevanje situacij, ki bi jih bilo ne-etično umetno sprožiti (zapuščeni otroci, efekt zlorabe otrok na njihovo vedenje) l Ponuja globinske informacije l Pripomore k razvoju novih teorij

Pomanjkljivosti l Dolgotrajne, še posebej longitudinalne študije l Spomini so lahko netočni ali nepopolni l Ne moremo jih replicirati l Rezultatov ne moremo posploševati l Ni vzročno posledičnega odnosa

Multi-metoda l Študija primera je klasičen zgled multi-metode raziskovanja. Raziskovalec uporablja celo vrsto virov informacij, ki jih nato sestavi v celovito sliko l Kombinacija metod za zbiranje najpomembnejših podatkov l Primer: Vpliv TV na nasilno vedenje otrok. Raziskovalec bo opazoval otroke in intervjuval starše, da bo zadovoljiv etičnemu kodeksu in da bo študija efektna

Aktivnost Ne-eksperimentalne Metode Povzetek l Naredite povzetek današnjega predavanja na skupni miselni vzorec, ki ga boste dopolnili v naslednjih dneh.

Zbiranje Podatkov Eksperimentalne Metode

Ključni Termini l Cilj l Spremenljivke ali Variable l Hipoteze (eno in dvo-smerne) l Nična hipoteza l Korelacijska hipoteza l Statistična pomembnost ali signifikantnost l Kvantitativni in kvalitativni podatki

Cilj l Cilj študije je odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ki ga je postavil raziskovalec l Aktivnost: V parih identificirajte cilje naslednji psihološki študiji: ¡ Borkenau et al. , 2002

Spremenljivke l Spremenljivka je vsak faktor, ki lahko vpliva na izid raziskave l Neodvisna spremenljivka (NS): Faktor, ki ga eksperimentator manipulira ali spreminja z namenom odkriti njegov vpliv Odvisna spremenljivka (OS): je rezultat eksperimenta. Nanjo vplivajo neodvisne spremenljivke, ki jih raziskovalec manipulira. l Aktivnost 1 - see your handout on variables l

Zunanje Spremenljivke l Spremenljivke, ki jih ne nadzorujemo ali manipuliramo in lahko prikrijejo dejanski vpliv NS. l Hrup z ulice lahko vpliva na udeležence, ki jim testiramo spomin

Hipoteza ali predvidevanje l Hipoteza je trditev, ki napoveduje rezultat, ki ga predvidevamo v eksperimentu l Tudi v vsakdanje življenju predvidevamo izid dogodkov ¡ l Ko vidimo, da nekdo preveč pije predvidevamo, da bo imel problem priti domov Aktivnost: zapišite eno od predvidevanj, ki ste jih naredili o vedenju nekoga, ki vam je blizu

Eksperimentalna Hipoteza l Hipoteza običajno predvideva odnos med dvema spremenljivkama. Ta odnos je lahko vzročno posledični (odvistnostni) ali korelacijski (soodvisnostni) l Odnos med NS in OS je vedno vzročno posledični

Eksperimentalna Hipoteza l Je predvidevanje, da bo manipulacija NS vplivala na OS – kar pomeni, da se rezultati eksperimenta predpisujejo manipulaciji l Npr. raziskovalec predvideva, da bo igranje glasbe v ozadju (NS) imelo vpliv na to koliko besed si bo udeleženec eksperimenta zapomnil (OS)

Eno in Dvo-repne Hipoteze

Dvo-repna ali Dvosmerna l Raziskovalec ve, da bo glasba vplivala na spomin, ne ve pa točno v katero smer. Zato formira neusmerjeno hipotezo ‘Glasba bo imela vpliv na memoriranje besed pri udeležencih’.

Eno-repna ali Enosmerna l Eksperimentator je siguren, da bo glasba imela negativen vpliv na spomin, zato se odloči za enosmerno ‘Igranje glasbe bo vplivalo na zbranost udeležencev, ki si bodo posledično zapomnili manj besed’.

Aktivnost: 1 - ali 2 -smerna hipoteza? l Socialni pritisk bo vplival na stopnjo konformizma pri osebah. l Socialni pritisk bo zvišal stopnjo konformizma. l Vizualizacija bo vplivala na kratkoročni spomin. l Vizualizacija bo zvišala kapaciteto kratkoročnega spomina.

Nična Hipoteza l Nična hipoteza je predvidevanje, da bodo rezultati eksperimenta posledica naključja ali kakšnega drugega faktorja, ki ga nismo določili v hipotezi l Aktivnost: Preuredite prejšnje eksperimentalne hipoteze v nične

Sprejeti ali Zavrniti Hipoteze l Če dosežemo stopnjo statistične pomembnosti in zbrani rezultati potrdijo našo hipotezo: Socialni pritisk bo vplival na stopnjo konformizma pri osebah. l …sprejmemo eksperimentalno hipotezo in zavrnemo nično

Korelacijske Hipoteze l Korelacijska ali so-odvisnostna hipoteza ne raziskuje vzročno posledičnega odnosa l Predvideva odnos med dvema sospremenljivkama (nista NS in OS) l Primer: Stres in depresija.

Statistična Pomembnost (Signifikantnost) l Statistična pomembnost se izračuna z uporabo inferential statističnih testov (t-test, ANOVA – Analiza Variance, Pearson, Spearman) l P (statistična pomembnost) mora biti manj kot 5% (p<0. 05), kar pomeni, da hočemo biti vsaj 95% da rezultati našega eksperimenta niso posledica naključja

Povzetek l Hipoteza je izjava o predvidevanju, ki jo raziskovalec postavi preden prične s študijo l Hipoteze lahko vsebujejo vzročno posledični ali korelacijski odnos l Lahko so eno ali dvosmerne (eno ali dvo-repne) l Nična hipoteza je izjava, obratna od raziskovalčevega predvidevanja l Rezultati študije določijo katero hipotezo bomo sprejeli

Vrste Eksperimentov

Laboratorijski Eksperimenti l Laboratorijski eksperiment poteka v okolju, ki ga raziskovalec popolnoma nadzoruje Imenujte psihološko študijo, ki je uporabila laboratorijsko metodo zbiranja podatkov.

Prednosti Laboratorijskega Eksperimenta l Raziskujemo lahko vzročno posledični odnos l Nadzor nad spremenljivkami l Možnost replikacije

Pomanjkljivosti Lab Eksperimenta l Ni ekološke veljavnosti l Etika

Terenski Eksperimenti l Terenski eksperiment izvajamo v vsakodnevnem okolju – nakupovalni centri, šole, delovno okolje ipd. l Okolja ne moremo kontrolirati l NS manipuliramo l Primer?

Prednosti Terenskih Eksperimentov l Realistični l Ekološka veljavnost Ecological validity l Prisotnost raziskovalce ne vpliva na vedenje udeležencev

Pomanjkljivosti Terenskih Eksperimentov l Pomanjkanje kontrole nad spremenljivkami l Težko jih je replicirati l Dragi in dolgotrajni l Etika – udeleženci se ponavadi ne zavedajo da so v študiji

Naravni ali Kvazi Eksperimenti l Raziskovalec izrabi “naravni” dogodek l Zadovoljiti dva pogoja: Raziskovalec nima nadzora nad alokacijo udeležencev različnim NS l In/ali ¡ Raziskovalec ne more nadzorovati NS, ker le-to nadzoruje nekdo drug (npr. ravnatelj v šoli) ¡ l Primer? Aktivnost Prednosti in pomanjkljivosti

Aktivnost l Naredite povzetek današnjega predavanja na skupni miselni vzorec.