WOMEN ROUGH SLEEPERS II WRS II Euro Coop

WOMEN ROUGH SLEEPERS II (WRS II) Euro. Coop - Inštitut za evropske raziskave in razvoj Eva Srdoč Vodja projekta WRS II Sandra Martič Koordinatorka projektov

Ženske in brezdomstvo • Če bi vprašali naključnega mimoidočega, da opiše brezdomno osebo, ki spi na ulici, bi mnogi upodobili moškega srednjih let, ki spi na klopci v parku ali pa na mestni železniški postaji, morda skupaj s psom. Zelo malo ljudi bi prvo asociacijo povezalo z žensko, kar nam lahko pove, da so ženske, ki spijo na ulici, skrita in nepoznana manjšina. • “Izkušnje brezdomnih žensk, ki spijo na ulici, so precej drugačne od moških izkušenj. Ženske se manj poslužujejo obstoječih storitev za brezdomne, ker se bolj sramujejo tega, da so na cesti kot pa moški in to dejstvo tudi bolj skrivajo. Prav tako so bolj fizično ranljive in ogrožene zaradi spolnega nadlegovanja in izkoriščanja in s tem povezanimi zdravstvenimi težavami, kot je virus HIV. ” Prof. Kate Moss Profesorica kazenskega prava na Univerzi v Wolverhamptonu (Velika Britanija) in avtorica projekta ter vodja raziskave WRS II

O projektu WRS II Poseben program DAPHNE III za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu – pod okriljem Generalnega direktorata Evropske komisije za pravosodje, svobodo in varnost Namen: Opolnomočenje brezdomnih žensk za zaščito pred nasiljem na ulici (spolne zlorabe, izkoriščanje itd. ) in vzpostavitev inovativnega varnega okolja, ki ga ta populacija žensk potrebuje in jih podpirati pri vključevanju v družbo in stran od nasilja Cilji projekta: • primeri dobre prakse in strategije opolnomočenja brezdomnih žensk za vključevanje nazaj v družbo • ustvarjanje inovativnega podpornega okolja • vključevanje in izobraževanje organizacij na področju brezdomstva

Partnerji projekta WRS II • Koordinator projekta: University of Wolverhampton – Central Institute for the Study of Public Protection (Velika Britanija) • Regional Social Welfare Resource Centre (Madžarska) • CCRESS LTD. (Velika Britanija) • Euro. Coop, Inštitut za evropske raziskave in razvoj (Slovenija) Raziskovalno-razvojni inštitut EUROCOOP je bil kot zasebni zavod ustanovljen marca 2012. Inštitut je nastal znotraj ekipe Pro-Eca, podjetja, ki uspešno deluje na področju evropskih projektov že več kot 20 let. Inštitut vodi evropske projekte in sodeluje pri evropskih in domačih projektih, ki jih sofinancirata Evropska komisija in Republika Slovenija ter izvaja tudi izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja za strokovnjake, ki se vsakodnevno vključujejo v projekte ter razvija partnerstvo z ožjo in širšo skupnostjo, nevladnim sektorjem, mediji in gospodarstvom. Naša ekipa strokovnjakov ima izkušnje s sodelovanjem na področju diseminacije in e-učenja v več evropskih in nacionalnih projektih. Gre za projekte, ki so po večini socialno naravnani, vključno s projekti, namenjenimi ranljivim ciljnim skupinam , zlasti ženskam , brezposelnim in zapornikom.

Predhoden projekt “Women Rough Sleepers who are Victims of Domestic Abuse” • DAPHNE III raziskovalni projekt, 2010 – 2012 (Velika Britanija, Španija, Madžarska, Švedska) Izsledki: • 70 - 100% intervjuvanih žensk v WRS I brez strehe nad glavo zaradi družinskega nasilja v Veliki Britaniji, na Švedskem, Madžarskem in v Španiji • Zelo malo / skoraj nič storitev podpore samo za ženski spol • Nevidnost / pomanjkanje angažiranega terenskega dela • Glavne ugotovitve: odprta številna vprašanja, ki se nanašajo na brezdomne ženske in njihovo ranljivost zaradi nasilja na ulicah; vprašanja, ki potrebujejo nadaljnje raziskave in širši vpogled v problematiko (npr. različne oblike nasilja, duševno zdravstvena vprašanja, zloraba drog itd. ) a) kako je mogoče rešiti posledice WRS, ki so žrtve spolnega izkoriščanja / zlorabe (prisilna prostitucija), b) posledice drugih oblik nasilja, ki so jo utrpele WRS - kot so npr. posilstva in c) vpliv zlorabe drog, prostitucije in problematike duševnega zdravja za WRS in kako so ti dejavniki povezani z izkušnjami nasilja nad njimi. d) Pomemben dejavnik: večina raziskav o brezdomstvu in različnih posledicah le-tega je narejenih na moški populaciji in ne ženskah.

Kdo so “Women Rough Sleepers”? Pojem “Rough Sleeping” je vlada Velike Britanije opredelila kot “nočitev ljudi na prostem (npr. na ulicah ali na pragovih, v parkih ali na avtobusnih postajališčih), nočitev v stavbah ali drugih zaprtih prostorih, ki niso primerni za bivanje (kot so skednji, lope, parkirišča, zapuščeni čolni, zapuščene hiše, postaje itd. )”

Zakaj projekt WRS II? Razlogi v Veliki Britaniji: • trenutno obstaja pomanjkanje politik in storitev za brezdomne ženske; • lokalne vladne organizacije in agencije niso opremljene z dovolj strokovnega znanja in z dovolj bogatimi izkušnjami o problematiki in zato niso ustrezno opremljene za spopadanje z njimi; • raziskave in dejstva o okoliščinah žensk, ki spijo na cesti, njihove potrebe in značilnosti je treba nadalje razviti z namenom izboljšanja baze znanja; • potrebno je sodelovanje agencij / organizacij in izmenjava dobrih praks o tem, kako poskrbeti za te ženske.

Kako bomo projekt izvedli? • Z doseganjem številnih specifičnih projektnih ciljev, ki vključujejo: 1) Pilotna izvedba in evalvacija novih strategij / dobrih praks za krepitev moči WRS, da se zaščitijo in jih podpreti pri vračanju nazaj v družbo in proč od nasilnega življenja in trpinčenja na ulicah. 2) Izvedba in evalvacija pilotne študije, ki temelji na razvoju in izvajanju dobrih praks sodelovanja in podpore WRS skozi zagotavljanje specializiranih storitev. 3) Usposabljanje in seznanjanje strokovnih delavcev in delavcev, ki se neposredno ukvarjajo z brezdomnimi ženskami o novih pobudah, politikah in praksah. Ta faza bo prav tako vključevala razvoj priročnikov za tiste, ki pridejo neposredno v stik z ženskami, z namenom učinkovitega sodelovanja in nudenja podpore tej težko dostopni ciljni skupini. 4) Naša diseminacijska in promocijska strategija je zasnovana na podlagi povečanja ozaveščenosti o problematiki in bo zagotovila, da bo zapuščina projekta ostala močna.

Kako bomo projekt izvedli? • Izvedli bomo raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju življenjskih izkušenj, osebnih poti, nastanitve in drugih potreb WRS, ki so utrpele izkušnjo nasilja. • Proučili bomo najboljše prakse pomoči in podpore tej ciljni skupini s pomočjo učinkovitega sodelovanja, krepitve moči ter razvoja in izvajanja učinkovitih politik, strategij, mehanizmov in storitev s strani organizacij za podporo potrebam zlorabljenih žensk, ki so brezdomne v Veliki Britaniji, na Madžarskem in v Sloveniji. • Raziskava bo končana decembra 2014 in njene ugotovitve bodo objavljene v končnem poročilu.

Dejavnosti projekta WRS II • Prav tako bomo razvili virtualno, spletno mrežo organizacij / inštitucij kot vir informacij, novic in storitev, ki bodo na razpolago za podporo projektnega partnerstva in tudi ostalim državam članicam EU pri vprašanjih, ki se nanašajo na brezdomne ženske. • Z namenom izmenjave znanja in izkušenj bomo po vseh partnerskih državah od januarja do decembra 2014 izvedli 21 delavnic za strokovne delavce, 12 delavnic s programom za krepitev moči za brezdomne ženske in 4 konference – 3 nacionalne in 1 mednarodno v Bruslju.

Diseminacija WRS II • Voda delovnega paketa je Inštitut Euro. Coop 1. Nacionalne in EU konferenca v Bruslju 2. Okrogle mize (Bruselj) 3. Sestanki z odločevalci (policy makers) na EU ravni (Bruselj) 4. Javne debate (nacionalna raven) 5. WRS srečanja (nacionalna raven) 6. Akademski seminarji (nacionalna raven) 7. Delovne skupine strokovnih delavcev iz področja brezdomstva (nacionalna raven) 8. Mediji, splošna javnost, državne inštitucije, zainteresirane skupine, socialne mreže…

Raziskava WRS II 2013 • Kvalitativna raziskava • Metodologija - “Grounded Theory” in “Ethnographic Qualitative Interviewing“ • Glaser & Strauss (1967) & Strauss (1992) Cilj je bil intervjuvati: • 27 brezdomnih žensk oziroma žensk z izkušnjo življenja na ulici, • ter 27 ključnih informatorjev - strokovnih delavcev / predstavnikov organizacij, ki nudijo storitve za našo ciljno skupino (zavetišč, varnih hiš, materinskih domov, vladnih in nevladnih organizacij, centrov za socialno delo, dnevnih centrov idr. ).

Definicije pojmov za potrebe raziskave • Definicije brezdomstva / “Rough Sleeping-a” (spanja na cesti / ulici - vidnega brezdomstva) : “Spanje na cesti” / Osebe brez stanovanja / Brezdomstvo • Ženske v zatočiščih, zavetiščih ali drugih ad-hoc ali začasnih nastanitvah. • Ženske, ki ostanejo v stanovanju, vendar so v situaciji izkoriščanja ali nasilja / neprimerni življenjski situaciji. • Ženske, ki nimajo zasebnega ali varnega prostora za socialne odnose. • Ženske, ki pravno zakonsko nimajo naslova prebivališča ali pravice do varnega doma, začasnega ali stalnega. • Ženske, ki so socialno oziroma pravno, a ne nujno fizično izključene. • Ženske v neprimernih namestitvah. “Spanje na cesti” / Osebe brez strehe nad glavo • Spanje ali prenočevanje na prostem (npr. ulice, podhodi, parki…) z uporabo neznačilnih ali sporadičnih specializiranih virov, ali brezdomno življenje na odprtem oziroma v neprilagojenih namestitvah. • Bivanje in spanje v prostorih, ki niso namenjeni za redno spanje ali človeško bivanje. • Brez registriranega naslova prebivališča. • Brez strehe nad glavo v skladu z evropsko ETHOS tipologijo " trojne izključenosti ", ki je socialna ali pravna ali fizična.

Primer vprašalnika za brezdomne ženske • Splošno o njihovi življenjski situaciji • Izkušnje o življenju na cesti / nasilju na ulici • Zloraba alkohola • Zloraba drog • Zdravstveno stanje / duševne težave • Izkušnje z nasilnimi in kriminalnimi dejanji • Dostop do zdravstvenih in drugih storitev

Primer vprašalnika za organizacije • Splošno (vloga organizacije, značilnosti uporabnikov, zbiranje podatkov, nudenje usposabljanj, izobraževanj storitev) • Krepitev moči / opolnomočenje brezdomnih žensk • Storitve za duševno zdravje • Sodelovanje organizacij / Multi-Agency Working • Storitve za potrebe uporabnikov

Odgovori - Slovenija • Ženske (Ljubljana, Celje, Žalec, Novo Mesto, Maribor…) • Organizacije (SOS Telefon; Društvo Življenje brez nasilja; Varna hiša Stigma; Društvo Kralji ulice; DNK; Ženska svetovalnica; Društvo Altra; Društvo Projekt – Človek; Zavod Emma; Društvo Ključ; Zavetišča: Žalec, Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor, Vincencijeva zveza dobrote; Center za zdravljenje odvisnosti; Zavod Pelikan – Materinski domovi; Svetovalnica za žrtve nasilja MB; Društvo Šent; Društvo Novi Paradoks; Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Generalna Policijska uprava Slovenije…)

Prvi rezultati – Slovenija Starost intervjuvanih žensk

Prvi rezultati – Slovenija Narodnost intervjuvanih žensk

Prvi rezultati – Slovenija Nočitev brezdomnih žensk

Prvi rezultati – Slovenija Kako dolgo ste bili na ulici? I was on the street for 1 year, because I lost my apartment. Reasons were domestic violence, drugs etc. I never slept outside, I went directly to the shelter. Yes, I’ve lived on the street for a very long time, about 5 years. 3 years I was on the street because I lost my apartment and lived there for one year. 5 years in shelter More than 5 years Once 14 days, once 2 days. 7 years 16 months 2. 5 years 13 years ago I was on the street for 10 months, then I was in a commune for 2 years and then I was clean for 10 years. After that I lost everything I worked hard on for 10 years, because of my partner, who completely ruined me, physically and mentally. I started doing drugs again and I’ve lived on the street for a year now. I don't know, for years, but always in institutions, in a similar establishment as this one. I used to live in the xxxxx mental institution. I'm homeless because I'm unable to take care of myself. I was thrown out of the retirement home, because I couldn't pay for it. I came to the homeless shelter 3 years ago, directly from the retirement home. 8 Months, but I've been in a safe house almost all the time, never on the street. 2 Months since I left, ran away from home. I never slept on the street, always with acquaintances or something similar.

Prvi rezultati – Slovenija Izkušnje nasilja na ulici

Prvi rezultati – Slovenija Kakšne posledice je na vas pustilo nasilje? I was aggressive and violent myself, because I felt threatened. I wanted to establish my authority and I didn’t let them hurt me. I have severe psychological problems, fear of men, I’m insecure, frightened. I have mental health issues, the violence made it worse. Psychological consequences. I don't trust anyone anymore. This is the biggest consequence of the violence. I don’t have certain trauma from living on the street, I do have some due to domestic violence, when my partner used to beat me up for no reason. It’s hard for me to trust people and I’ve learned to protect myself from others. You stop talking about your problems, because you don’t trust anyone anymore. I’m frightened, very afraid. I’m tough and afraid of nothing I feel lost, frightened and traumatised. Psychological trauma, I have psychological problems. I was frightened and it left me with psychological consequences. I'm frightened, more careful, I have psychologic problems.

Prvi rezultati – Slovenija Zdravje brezdomnih žensk

Prvi rezultati – Slovenija Kaj vas najbolj skrbi?

Prvi rezultati – Slovenija Izkušnje z nasilnimi ali kriminalnimi dejanji

Prvi rezultati – Slovenija Kako bi še lahko pomagali ženskam na ulici za zaščito pred nasiljem? More shelters and other types of acommodation only for women, without men. I don’t know, more associations for the homeless, especially in other towns. I’d like to advise women not to be so naïve. They should help themselves first. More safe houses for women, like this one. So they can get a roof over their heads. More control and access to the police. And it would help if the police didn't treat us like garbage. I don’t know, more safe houses? First, the woman must do something herself, she has to make the first step. After that, there are many istitutions to help on the way. But if she doesn't have the will, nothing can be done. Raised awareness of safe houses would be needed to enable women to gather courage and move away from violence. I don’t know, the police did a lot in my case. It would help if women sought help from the police more often, my experience with them is good. Female drug addicts have the most problems on the street. There is only one house in Ljubljana available for female drug users. More programmes for female drug users. Safe houses free of charge, definitely. There should be different programmes with NGOs and government services and these organizations should work more closely together, be more connected. There is no cooperation, that would be good for us, little people, women. Everyone is working for themselves, and that’s wrong. To get them off the streets and into a community with professional management and control. There is a shortage of safe houses for women. Also, many things are going on in those safe houses, which isn’t right for these women. And a lot more should be said in public about violence against women. A safe house would help these women. But not just a building, a programme to control it would be necessary. Of course these women would have their own rooms, because her room is her world, but the rest should be controlled, precisely because of drugs, crime, pills and alcohol. I can’t speak for others, I’d send them to an organization (“Kralji Ulice”), because they really can help. The government should find them shelter, accomodation, and they wouldn't be threatened anymore. I’d send them to the shelter. They could get help here, More shelters or communal residential units for women only. Maternal shelters are only for women with children, safe houses are only for women, that feel threatened, homeless shelters are mixed. There is nothing else for people like me. Something should be done only for women. Safe accommodation for them, not the kind where they’re still afraid of their male housemates, like I am. One such community exclusively for women, since there are men here, and drug addicts, all together. Something should be arranged and accessible only to women. Institutions can help, but women first have to decide if they want help, if they want to get away. If they don’t, no institution can help. It’s up to them. More accommodation units for them, more apartments and homes, to get them off the streets. A contact number for them, an SOS number. So they can immediately call for help in case of violence.

Problem brezdomnih žensk v Evropi • Socialni problem, neločljivo povezan z revščino • Socialna stigma je ena od glavnih ovir pri iskanju rešitev • Ženske so še posebej ranljive; problematika nevidnosti; so žrtve zlorab, ampak se same ne vidijo kot take! • Pomanjkanje sodelovanja in angažiranosti • Zahtevajo posebno posredovanje in dostop do storitev samo za ženski spol

Hvala za pozornost! “The cure for poverty has a name in fact, it is called the empowerment of women” Christopher Hitchens • Več o projektu na spletni strani: http: //www. womenroughsleepers 2. eu/ Eva Srdoč Vodja projektov E: eva. srdoc@eurocoop. si Sandra Martič Koordinatorka projektov E: sandra. martic@eurocoop. si