Osebni računalnik strojna oprema in operacijski sistemi

Зарегистрируйтесь, чтобы просмотреть полный документ!

Osebni računalnik: strojna oprema in operacijski sistemi

Osnove informacijske tehnologije (angl. information technology - IT) … je preučevanje, načrtovanje, razvoj, implementacija, podpora in urejanje računalniško osnovanih informacijskih sistemov, predvsem programske in strojne opreme. IT se torej ukvarja z uporabo računalnikov in računalniških programov za pretvorbo, shranjevanje, zaščito, predelavo, pošiljanje, prejemanje in priklic informacij. Nedavno se je začela pojavljati tendenca po razširitvi termina, tako da bi eksplicitno vključeval tudi področje elektronske komunikacije – ICT (angl. information and communication technology).

Nekatera pomembnejša področja informacijske tehnologije ► podatki v vsakdanjem jeziku = informacije v znanosti = podatki so meritve, ki so lahko neorganizirane, ko pa jih organiziramo, postanejo informacije; sestavljeni so iz izjav, ki so lahko npr. številke, besede ali slike ► informacije v splošnem jih lahko opredelimo v kontekstu omejitev, komunikacije, nadzora, podatkov, oblike, navodil, znanja, pomena, dražljajev, zaznavanja in mentalnih reprezentacij … IT opredelitev: so rezultat predelave, zbiranja, urejanja podatkov, tako da prejemnika opremimo z dodatnim védenjem. Z drugimi besedami, informacije predstavljajo kontekst, v katerem pridobimo podatke. ► računalnik v najbolj splošnem smislu je računalnik naprava, ki upravlja s podatki z ozirom na določen niz navodil oz. ukazov ► računalniško programiranje proces pisanja, testiranja, razhroščevanja (debugging) in vzdrževanja izvorne kode računalniških programov, pri čemer je izvorna koda napisana v določenem programskem jeziku - strojna koda (machine code), zbirna koda (assembly), fortran, pascal, C, C++, basic, visual basic, php, asp, python … - s prevajalnikom (compiler) prevedemo izvorno kodo programa v računalniku razumljivo strojno kodo

… nekatera pomembnejša področja informacijske tehnologije ► tehnologija je zelo širok pojem, ki se nanaša na uporabo in znanje o orodjih in veščinah ter kako ta sposobnost uporabe in tvorbe znanja pri določeni vrsti (npr. človeku ) vpliva na zmožnost nadzora in prilagajanja okolja; lahko bi tudi rekli, da je veda o načinih izdelovanja kateregakoli/kakršnegakoli izdelka ► informacijska varnost pomeni varovanje informacij in informacijskih sistemov pred nepooblaščenim dostopom, uporabo, razkritjem, spremembami ali uničenjem ► WWW (web 1. 0) je sistem povezanih hipertekstovnih dokumentov (html), do katerih lahko dostopamo preko interneta oz. svetovnega spleta, ki je nekakšna globalna mreža to je že precej zastarelo – zdaj bi morali v naslov zapisati web 2. 0 … http: //www. youtube. com/watch? v=6 gm. P 4 nk 0 EOE ► učenje računalnikov v bistvu bi bilo boljše zapisati umetna inteligenca (npr. prepoznavanje vzorcev, procesiranje slik, računalniški vid, procesiranje naravnega govora, nelinearni nadzor in robotika …) ► upravljanje s podatki analiza podatkov, upravljanje s podatkovnimi bazami, modeliranje podatkov, rudarjenje po podatkih …

… nekatera pomembnejša področja informacijske tehnologije ► shranjevanje podatkov kakršnakoli oblika oz. način shranjevanja podatkov v digitalni obliki ► kriptografija veda o "skrivanju" (šifriranju, kodiranju) podatkov ►… V nadaljevanju se bomo osredotočili na: informacije podatke oz. shranjevanje podatkov računalnik (strojna in programska oprema) dotaknili pa se bomo tudi informacijske varnosti

Osnovna enota informacije ► bit (izhaja iz izraza binary digit) je osnovna enota informacije, ki se uporablja v kontekstu digitalne hrambe in komunikacije v računalništvu ter v teoriji informacij zavzema lahko vrednosti 0 ali 1, torej sta v okviru enega bita možni dve stanji označimo ga z “b” ali kar z “bit”, saj je slednje že okrajšava 8 bitov imenujemo byte (B) – npr. 00110101 (možnih je 256 stanj; 0 – 255) biti in byti se uporabljajo za - količino (shranjenih) podatkov (običajno se uporablja byte – npr. 500 MB) in - promet/prenos v kontekstu digitalne komunikacije (običajno se uporablja bit; npr. 56 kb/s ali kbps – kilobits per second) Če imamo opravka z večjo količino bitov/bytov, potem moramo uporabiti predpone ZMEDA! Za večje količine podatkov ali za večje predpone uporabljamo metrične SI enote (npr. kilo, mega, giga), ki imajo v primeru elektronske komunikacije vedno desetiški pomen (torej 56 kbps pomeni, da prenos podatkov poteka s 56000 biti na sekundo), v primeru količine shranjenih podatkov pa imajo včasih metrični (k = 103, M = 106, G = 109), včasih pa binarni pomen – torej: … k = 210 = 1 024 M = 220 = 1 048 576 G = 230 = 1 073 741 824 T = 240 = 1 099 511 627 776 …

… osnovna enota informacije IEC (mednarodna elektrotehniška komisija) je zato uvedla nove binarne predpone: SI predpone količina v bytih kilobyte (k. B) 103 kibibyte (Ki. B) 210 megabyte (MB) 106 mebibyte (Mi. B) 220 gigabyte (GB) 109 gibibyte (Gi. B) 230 terabyte (TB) 1012 tebibyte (Ti. B) 240 petabyte (PB) 1015 pebibyte (Pi. B) 250 binarne predpone količina v bytih … ki pa jih računalniška industrija še ni sprejela in se zato v praksi izredno redko uporabljajo.

Strojna oprema ► osebni računalnik (ali kratko PC) = primarno opisuje računalnik, ki je s svojo ceno, velikostjo in zmogljivostjo primeren za osebno uporabo. Sicer pa se termin nanaša na namizne računalnike, prenosnike in tablične PCje, na katerih lahko tečejo različni operacijski sistemi (npr. MS Windows, Mac OS, Linux) in so osnovani na različnih računalniških arhitekturah (npr. x 86, Power. PC). Zelo kratka zgodovina osebnega računalnika … 1970: Datapoint 2200 1980: IBM PC 5150 = originalni predhodnik vseh IBM PC kompatibilnih platform (skoraj vsi sodobni računalniki) 1975: Altair 8800 1977: Apple II & Commodore PET 1980 sledijo IBM PC kloni …

Arhitektura oz. sestavni deli sodobnega računalnika Komponente osebnega računalnika (vgradne enote): ► ohišje ► napajalnik (oskrbuje komponente z el. energijo) ► matična plošča (povezuje vse komponente in med njimi prenaša podatke) - na matični plošči se nahaja zelo pomemben čip, na katerem je koda, ki računalnik ob zagonu pripravi na delovanje (bootstrapping) - BIOS ► centralni (mikro)procesor – CPE ("možgani" računalnika, izvaja vse operacije; bolj formalno: določen razred logičnih naprav, ki lahko poganjajo računalniške programe ► procesorski hladilnik ► osrednji pomnilnik – RAM (pomnilnik, na katerega lahko pišemo in iz njega beremo, v primerjavi s trdim diskom zelo hiter; podatki se po izklopu PCja izbrišejo) ► trdi disk (glavna pomnilniška enota za shranjevanje podatkov; podatki so shranjeni na magnetnih kovinskih ploščah) ► optična enota: CD, DVD enote, HD DVD (15 GB en sloj) in Blu-ray (25 GB en sloj) ► disketna enota: počasi izginja iz PCjev …

… arhitektura oz. sestavni deli sodobnega računalnika Razširitvene kartice (še vedno vgradne enote): ► grafična kartica (skrbi za procesiranje slikovnih podatkov in izris 2 D in simulirane 3 D slike na zaslon oz. monitor; sodobne grafične kartice pomembne tudi zaradi t. i. tokovnih procesorjev (stream processing) – so splošni in uporabni tudi za delo, ki ni zgolj preračunavanje in izrisovanje zaslonskih točk) ► zvočna kartica (skrbi na procesiranje zvočnih podatkov in za predvajanje ter snemanje zvoka) ► modem (skrbi za povezljivost in sicer za dostop do podatkov preko telefonske linije) ► mrežna kartica (skrbi za povezljivost in sicer omogoča povezavo z lokalno mrežo in za širokopasovni dostop do podatkov na internetu) ► TV kartica (omogoča gledanje televizije na računalniku) ► fizikalna kartica (skrbi za fizikalne izračune v nekaterih sodobnih igrah)

… arhitektura oz. sestavni deli sodobnega računalnika Vmesniki (I/O oziroma input/output [vhodno-izhodne] naprave: ► USB (universal serial bus): narejen, da bi bil univerzalni vmesnik, kamor bi lahko priklopili praktično vse periferne (zunanje) naprave ► LAN vmesnik (vtičnik za mrežni kabel) ► modem ► zvočni vhodi/izhodi ► serijski, paralelni in PS/2 vmesniki (vsi bodo sčasoma izginili zaradi USBja) ► VGA (video graphics array): analogni video vmesnik ► DVI (digital video interface): digitalni video vmesnik ► Fire. Wire/IEEE 1394: uporaben za povezavo z zunanjimi trdimi diski in kamerami (pred prihodom USB 2. 0 standarda edini uporaben v te namene)

… arhitektura oz. sestavni deli sodobnega računalnika Periferne naprave (mislim, da za te naprave ne potrebujete slik ): ► miška ► tipkovnica ► monitor ► printer ► optični čitalec ► spletna kamera ► zvočniki ► mikrofon ► čitalec spominskih kartic ► igralne naprave (joystick, volan)

Operacijski sistemi Operacijski sistem (OS) lahko v splošnem opredelimo kot program, ki upravlja z deljenjem virov v računalniku in programerjem nudi vmesnik za dostopanje do teh virov. … bolj specifično: predeluje/procesira sistemske podatke in uporabnikov vnos ter se odziva z dodeljevanjem in upravljanjem nalog in internih sistemskih virov za uporabnika oziroma za programe, ki tečejo na sistemu. OS opravlja naslednje osnovne naloge: ► upravljanje s procesi: vsak program je v bistvu proces in ker lahko v določenem trenutku en procesor obdeluje samo en proces, mora sistem dodeljevati procesom pravice oziroma določati, kdaj bo kateri od procesov dobil svoj procesorski čas ► nadziranje porabe in dodeljevanje sistemskega pomnilnika: v sodobnih računalnikih imamo več vrst pomnilnika, ki jih lahko hierarhično razvrstimo po hitrosti – najprej so registri na samem jedru procesorja, nato je procesorski predpomnilnik (običajno L 1 in L 2 CPU cache), sistemski pomnilnik in trdi disk; OS vrši nadzor in poskrbi, da so najhitrejši pomnilniki čim več časa optimalno uporabljeni in da se uporabijo počasnejši, če se za to pojavi potreba

… osnovne naloge OSa: ► upravljanje z datotečnimi sistemi: vsi OSi vključujejo podporo za več datotečnih sistemov; datotečni sistemi skrbijo za to, da so podatki na pomnilniških enotah (predvsem na trdih diskih) hierarhično in optimalno shranjeni; najbolj znani datotečni sistemi na Windows platformi so FAT 16, FAT 32 in NTFS, na Linux platformi pa ext 2, ext 3 in Reiser. FS ► povezava osebnega računalnika z drugimi računalniki (networking): večina OSov je sposobna uporabljati TCP/IP protokol, kar pomeni, da so lahko računalniki z različnimi OSi povezani v skupno mrežo in si med seboj delijo procesorski čas, podatke, printerje, optične čitalce … ► nadziranje delovanja "vhodnih" in "izhodnih" naprav (npr. miška, tipkovnica, monitor, printer) ► varnost: notranja varnost: zagotavljanje varnosti oziroma zaščite virov v računalniku pred programi, ki trenutno tečejo na sistemu – na kratko, to npr. omogoča, da lahko imamo več uporabniških računov, pri čemer nekateri uporabniki lahko poganjajo neke programe, drugi pa ne, prav tako pa lahko ima vsak uporabnik na disku prostor, do katerega lahko dostopa samo on; pod to kategorijo lahko uvrstimo tudi antivirusne programe zunanja varnost: ker so računalniki večinoma povezani v neko vrsto mreže (ali lokalno mrežo ali na internet), tudi nudijo nekatere procese in vire drugim računalnikom, zato moramo poskrbeti za ustrezno zaščito, kateri procesi in viri so lahko na voljo drugim računalnikom – to nalogo opravljajo požarni zidi (firewall), preko katerih določamo, kateri procesi lahko pošiljajo podatke in kateri jih lahko sprejemajo ► uporabniški vmesnik: včasih so imeli vmesniki, preko katerega je uporabnik komuniciral s sistemom, zgolj obliko tekstovne ukazne vrstice oziroma školjke (shell), sodobni računalniki pa (poleg ukazne vrstice) v večini primerov nudijo tudi grafični uporabniški vmesnik (GUI; npr. najbolj razširjen je okenski vmesnik)

Delitev OSov glede na odprto/zaprtokodnost … Odprta koda ali open source predstavlja niz načel in pristopov, ki zagovarjajo prosti dostop do izdelkov in znanja, pri čemer večina odprtokodnih OSov in programov temelji na eni od različic licence GPL (general public licence). To v praksi večinoma pomeni, da lahko nek program (to je lahko tudi OS) spreminjamo (torej imamo vpogled v izvorno kodo), nadgrajujemo in ga prosto (zastonj) distribuiramo drugim uporabnikom, seveda pod pogojem, da program ponovno izdamo pod GPL licenco. Kar nekaj različic GPL licence tudi dovoljuje, da spremenjen program ponujamo za plačilo. GPL licenca se na nek način naslanja na zakon o avtorskih pravicah (copyright), vendar ne v smislu omejitev pravic uporabnika, temveč v smislu zaščite uporabnikovih pravic, zato temu tipu licenciranja pravimo tudi "copyleft". vs. Mimogrede, največja baza odprokodnega programja je za prenos na voljo na strani: http: //sourceforge. net/

Odprtokodni operacijski sistemi Najbolj popularni in znani odprtokodni OSi so t. i. derivati sistema Unix, in sicer : Linux, BSD in opensolaris. ► Linux Prva različica Linuxa je nastala 1991 - Linus Torvalds je želel narediti nekomercialni OS. Ko govorimo o Linuxu, govorimo o jedru OSa (kernel), sicer pa raje uporabljamo imena različnih distribucij. Najbolj popularne distribucije so: Ubuntu, Open. Suse, Fedora, Mandriva, Debian, Slackware … Informacijsko središče v zvezi z distribucijami Linuxa predstavlja stran: http: //distrowatch. com/ ► BSD poznamo tri glavne distribucije: - Free. BSD - Open. BSD - Net. BSD ► opensolaris

Lastniški (zaprtokodni) operacijski sistemi Lastniško programje pa pomeni, da je program zaščiten z običajnim zakonom o avtorskih pravicah in v veliki večini primerov ni prosto dostopen, ga ne smemo prosto distribuirati naokoli, nimamo vpogleda v izvorno kodo ter ga zato tudi ne moremo in ne smemo spreminjati ali nadgrajevati. Zdaj pa se bomo, navkljub izidu Viste, posvetili našemu preljubemu ; ) OSu MS Windows XP.

Windows XP – kaj nam nudi najpopularnejši OS? ► varnost Win XP je večuporabniški OS: imamo enega (ali več) administratorskih računov (administratorjeve pravice so neomejene …) in enega ali več uporabniških računov (pravice mu dodeli administrator) ZATO PRI OBIČAJNEM DELU VEDNO DELAJMO ZNOTRAJ UPORABNIŠKEGA IN NE ADMINISTRATORSKEGA RAČUNA! drugi paket popravkov (SP 2) je s sabo prinesel precej novosti, med katerimi se jih veliko nanaša tudi na varnost – NUJNO GA IMEJMO NAMEŠČENEGA!: - security center (Start nadzorna plošča varnostno središče) - požarni zid (firewall) imejmo vklopljen - omogočimo samodejno nameščanje popravkov antivirusnega programa NI zaradi protimonopolnega zakona – ZATO SI NUJNO NAMESTIMO ANTIVIRUSNI PROGRAM! Lahko si omislimo kateregakoli plačljivega, lahko pa uporabljamo tudi precej kvalitetne prostodostopne (freeware ≠ open source) programe: npr. AVG Anti-virus Free, avast! Home, Anti. Vir Personal. Edition, Bit. Defender Free Edition itd. ► pomembna sistemska orodja (diagnostika in sistemska opravila) nadzorna plošča vodi do večine diagnostičnih in sistemskih orodij … najbolj pomembna uporabna orodja: - task manager (desni klik na orodno vrstico task manager): informacije o aplikacijah in procesih, ki trenutno tečejo, o porabi sistemskih sredstev, prometu preko mreže in prijavljenih uporabnikih – uporaben za diagnostiko oz. odkrivanje (vzrokov za) napak(e) - system properties (desni klik na ikono My. Computer Properties): splošne informacije, upravitelj naprav, obnavljanje sistema, nameščanje popravkov, oddaljen dostop …

… Windows XP – kaj nam nudi najpopularnejši OS? ► večpredstavnost (multimedia) Windows Media Player (zadnje različice omogočajo: predvajanje glasbe in filmov v velikem številu formatov, nakup glasbe preko spleta, “luščenje” glasbe s CDjev v različne stisnjene formate (npr. wma), predvajanje glasbe in filmov neposredno iz spleta (streaming media) … ► povezljivost (lokalna mreža, medmrežje) Internet Explorer (pač spletni brskalnik – VARNOST – nujno si namestimo novo različico IE 7! MSN (vmesnik za neposredno sporočanje) možnost vzpostavitve domače lokalne mreže (LAN) vsa potrebna orodja za vzpostavitev povezave z internetom (tako preko klicne kot širokopasovne povezave) možnost vzpostavitve FTP strežnika podpora za brezžične povezave (npr. Wi. Fi, bluetooth, IR)

Windows XP – “triki”, ki nam olajšajo delo oz. izboljšajo “produktivnost” ► bližnjice na tipkovnici - skupne večini aplikacij: - opravila v dokumentih (npr. doc, xls, ppt): Alt + F Alt + E Alt + V Ctrl + Z Ctrl + U Ctrl + X Ctrl + C Ctrl + V Ctrl + A Del F 1 Ctrl + N Ctrl + O Ctrl + S Ctrl + P F 5 File menu Edit menu View menu Undo zadnji ukaz Redo zadnji ukaz izreži (Cut) kopiraj (Copy) prilepi (Paste) izberi vse v oknu, ki ima fokus izbriši izbor pomoč odpri nov dokument odpri dokument shrani natisni osveži dokument - upravljanje z besedilom: Ctrl + smerna tipka Shift + Home/End pojdi na naslednjo, prejšnjo besedo ali vrstico gor/dol označi črko v ustrezno smer označi bes. do začetka/konca

… bližnjice na tipkovnici - urejanje besedila: Ctrl + B Ctrl + I Ctrl + U Shift + F 3 krepki tisk poševni tisk podčrtaj spremeni upper/lower/sentence case - navigacija na namizju: - upravljanje z okni: Alt + Tab premikaj se med okni (+Shift – obratni vrstni red) Alt + Spaceprikliči menu okna Alt + F 4 zapri okno, ki ima fokus Win + M minimiziraj vsa okna (+Shift – undo …) F 11 preklopi v celozaslonski način (in nazaj) Win + D pokaži/skrij namizje Esc zapri pogovorno okno Win + R prikliči Run ukazno vrstico Win Start menu Ctrl + Print Screen v pomnilnik shrani zaslonski posnetek Alt + Print Screen v pomnilnik shrani posnetek okna, ki ima fokus Win + L zakleni namizje … navigacija na namizju: Win + D pokaži/skrij namizje F 2 preimenuj datoteko Ctrl + Alt + Del task manager In še … http: //en. wikipedia. org/wiki/Table_of_keyboard_shortcuts

Hvala za pozornost + malo računalniškega humorja …

Скачать презентацию Osebni računalnik strojna oprema in operacijski sistemi

7dcf6d66ff598af0a5264827794278f6.ppt

Количество слайдов: 22