Odgovorno ravnanje z odpadki Odgovorno ravnanje z

Odgovorno ravnanje z odpadki

Odgovorno ravnanje z odpadki • ZAKAJ? - Veliko odpadkov je še uporabnih. Tako varčujemo z energijo. Ohranjamo naravne vire. Odlagališča niso neomejena. - Skrbite za okolje, v katerem živite!

Odgovorno ravnanje z odpadki • Odgovorno ravnanje je ločevanje. • Vsi odpadki ne sodijo v en zabojnik! Ločujte: ü papir, ü steklo, ü drugo embalažo in ü biološke odpadke.

Zabojnik ni le eden!

Ločeno zbiranje odpadkov • En človek - eno leto - 300 kg odpadkov! • V Ljubljani odpadke lahko ločujemo v 1. 530 zbiralnicah, namenjenim: ü papirju, kartonu in lepenki, ü plastični, kartonski in kovinski embalaži, ü embalažnemu steklu.

Odpadki dobijo novo življenje. . .

Odpadki dobijo novo življenje. . . • Vsak od nas v letu dni odvrže 50 kg plastike! To je teža 900 plastenk. Če jih po malici vržete v zabojnik z rumenim pokrovom, lahko iz njih nastanejo: ü preproge, ü klopi in ograje, ü okrasni predmeti, ü vlakna za polnilo jaken.

Odpadki dobijo novo življenje. . .

Odpadki dobijo novo življenje. . . • V vsaki šoli letno nastanejo okoli tri tone odpadkov! Pazite, kam odvržete pločevinke, saj so te surovina: ü stolov, ü bele tehnike, ü kuhinjske posode, ü delov koles in avtomobilov.

Odpadki dobijo novo življenje. . .

Odpadki dobijo novo življenje. . . • Steklo na odlagališču ostane za vedno! Namesto tam naj zaživi v: ü frnikolah, ü delih cestišča, ü deskah za surfanje, ü dekorativnih ploščicah.

Zbiranje papirja • Letno vsak porabi približno toliko papirja, kot ga dobimo iz šestih dreves. • Predelava tone papirja reši 17 dreves, ki bi iz zraka letno izločila okoli 27 kg snovi, ki onesnažujejo okolje.

Kam gresta papir in karton? • V papirnicah papir in karton pripravijo za obdelavo ter predelajo. • Iz tako dobljenega papirja nastanejo zvezki, mape, papirnate vrečke in brisače, kuverte. . .

Ali ste vedeli. . . • Iz 15 let starega drevesa lahko dobimo približno 700 papirnatih vrečk. • Tropski deževni gozd danes uničujemo s hitrostjo več kot 380. 000 m 2 na minuto.

Zbiranje stekla • Ponovna uporaba dveh steklenic prihrani toliko energije, da lahko z njo zavremo dober liter vode. • V razvitih državah letno vsak odvrže toliko stekla, kot ga vsebuje 200 kozarcev za marmelado.

Kam gre zbrano steklo? • S tono znova uporabljenega stekla prihranimo 1. 2 tone surovin zanj. • Steklo lahko večkrat stoodstotno recikliramo, ne da bi izgubilo na kakovosti.

Ali ste vedeli. . . • Razgradnja stekla na odlagališču traja več kot milijon let! • V zabojnikih za mešane odpadke najdemo več kot 5 % stekla, ki sicer sodi v zabojnik z zelenim pokrovom. • Pri predelavi stekla skorajda ni odpadkov.

Zbiranje embalaže • Z nadaljnjo predelavo aluminija prihranimo 95 odstotkov energije. • S predelavo plastenke iz aluminija prihranimo toliko energije, kot jo TV -sprejemnik rabi za triurno delovanje.

Kam gre zbrana embalaža? • Iz plastične embalaže nastanejo ohišja za kemične svinčnike in vžigalnike ter vrečke. • Votla embalaža za tekoča živila se lahko predela v plošče Tectan, uporabljane v pohištveni industriji.

Ali ste vedeli. . . • Energija, ki jo prihranimo s ponovno uporabo ene aluminijaste pločevinke, lahko napaja prenosni računalnik celih 11 ur. • Izdelava pločevink iz aluminija povzroči več kot 14 % vseh učinkov toplogrednih plinov.

Zbiranje elektronske opreme • Pri izdelavi prenosnega računalnika nastane 10 ton odpadkov. • Elektronska oprema vsebuje veliko okolju nevarnih snovi (kadmij, svinec, živo srebro). • Sodi v zbirni center na ljubljanskem odlagališču Barje.

Biološki odpadki

Biološki odpadki so. . . • … doma v rjavi posodi. Vanjo mečite: ü jajčne lupine, ü zelenjavne odpadke, ü netekoče ostanke hrane, ü olupke in ostanke sadja, ü papirnate vrečke in robčke, ü vrtne odpadke (rože, listje, pokošena trava, plevel).

Biološki odpadki. . . • . . . zavzamejo okoli tretjino vseh vaših odpadkov doma; • . . . z lahkoto jih predelamo v kakovosten kompost; • . . . ta kompost nato uporabljamo namesto mineralnih gnojil.

Polnjenje rjave posode. . . • . . . pomeni manj odpadkov na odlagališču Barje; • . . . zmanjša razvoj toplogrednih plinov; • . . . daje možnost vrnitve odpadkov v naravni snovni krog.

Nevarni odpadki • V gospodinjstvih je vse več nevarnih odpadkov (npr. baterije, barve, pesticidi, čistila, olja. . . ). • Letno v svetu nastane 300 -500 milijonov ton nevarnih odpadkov. • Za 71 odstotkov kemikalij, ki so v ZDA najpogostejše, ni podatkov o njihovem zdravstvenem in okolijskem učinku.

Nevarni odpadki • Danes proizvajamo okoli 70. 000 sintetičnih kemikalij. Za veliko se jih domneva, da močno škodujejo zdravju, vendar jih je bilo primerno testiranih le okrog 600. • Leta 2000 so samo v ZDA pri industrijskih dejavnostih v okolje spustili 3, 2 millijarde ton strupenih kemikalij in njihovih zmesi.

Varčevanje z energijo • Ločevanje odpadkov pomeni tudi velik prihranek energije. • Če znova uporabimo. . . steklo ali papir, prihranimo 40 % energije, . . . jeklo, prihranimo 60 % energije, . . . plastiko, prihranimo 70 % energije, . . . aluminij, prihranimo 95 % energije.

Odlagališče za odpadke • Ljubljansko odlagališče je na Barju, kjer je tudi zbirni center ločenih odpadkov. • Ker imajo odlagališča omejeno življenjsko dobo, jih ne zasipajmo z odpadki!

Zanimivosti • Samo mesto London letno proizvede toliko odpadkov, da bi lahko z njimi vsako uro napolnili olimpijski bazen. • V ZDA so izračunali, da je danes v povprečnem gospodinjstvu več sintetičnih kemikalij, kot bi jih pred stotimi leti našli v kemični tovarni. • Pri raziskavah odlagališč so našli 35 let stare časnike, ki so bili še berljivi.

Zanimivosti • Gutenbergova biblija je bila natisnjena na papir na osnovi konoplje. • V Veliki Britaniji tedensko odvržejo toliko embalaže, kot tehta 245 letal jumbo jet. • Prebivalci ZDA za nakup vrečk za smeti odštejejo več denarja, kot znaša seštevek BDP-ja 90 najrevnejših držav sveta.

Pogled v zabojnike • Kaj nepravilno odlagamo?

Potencial ločenega zbiranja • Kako uspešni smo pri ločevanju?

Bodimo boljši! • Razmislite o tem, kam mečete odpadke! • Z malo truda lahko: ü ločimo več odpadkov, ü ohranjamo okolje čisto, ü varčujemo energijo; ü ohranjamo naravne vire; ü živimo boljše.

Kdo nosi odgovornost? • Industrializirane države (petina prebivalstva): – trošijo 80 % naravnih virov in ¾ proizvedene energije. – proizvedejo ¾ vseh odpadkov in svetovnega onesnaženja.

Neodgovornost je lahko usodna • Letno zaradi naših • Emisije ogljika močno dejavnosti nastane škodijo ozonskemu 2. 200 ton živega srebra. plašču, naši naravni zaščiti pred UV-žarki. Z eno čajno žličko te snovi lahko za celo leto onesnažimo več kot 100. 000 kvadratnih metrov veliko jezero. Med 1990 in 2000 so omenjene emisije le v ZDA narasle za več kot 18 %; trenutno znašajo okoli 5 ton/prebivalca letno.

Zgodbe o uspehu. . . • . . . leta 2000 so samo v ZDA z ločevanjem odpadkov rešili več kot 800 mio dreves. • . . . istega leta so v ZDA vsako minuto reciklirali 26 avtomobilov. • … proizvodnja CFC-ja v svetu je med letoma 1989 in 1997 padla za 87 odstotkov.

Kaj lahko naredim? • Popolnoma izklapljajte televizijo, DVD-predvajalnik, radio ali računalnik in prihranili boste več ton ogljikovega dioksida letno. • Če reciklirate polovico hišnih odpadkov, bo letno v ozračju več kot tona CO 2 manj. • Zamenjava navadne žarnice z varčno žarnico letno prihrani 70 kg ogljikovega dioksida v ozračju.