IZVAJANJE NADZORA V OBČINI mag. Urška Ilić Vidergar 11. marec 2015
Področja nadzora pravilnost/uspešnost poslovanja Področja nadzora: zaključni račun javna naročila prejemki funkcionarjev in javnih uslužbencev tekoči in investicijski odhodki tekoči in investicijski transferi javno zasebna partnerstva dotacije – subvencije – vključno s postopki dodeljevanja tudi pravilnost postopkov
Možni nadzorovani subjekti občina krajevne skupnosti javni zavodi (zdravstveni dom, šola, vrtec, glasbena šola, knjižnica, Center za mlade, kulturni dom, zavod za šport. . ) javna podjetja koncesionarji v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih služb društva, ki so prejemniki proračunskih sredstev
Pravne podlage nadzor proračuna Zakon o javnih financah (UL RS, št. 11/11, 101/13 – ZJF) Vsakoletni zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije (ZIIPRSxxyy) Zakon o financiranju občin (UL RS, št. 123/06, 57/08, 36/11) Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (UL RS, št. 13/06, 50/07) Pravilnik o zadolževanju občin (UL RS, št. 52/07, 108/08) Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (UL RS, št. 60/06, 54/10) Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (UL RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10) Zakon o računovodstvu (UL RS, št. 23/99)
Pravne podlage nadzor proračuna Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (UL RS, št. 112/09) Pravilnik o pošiljanju podatkov o stanju in spremembah zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja in občin (UL RS, št. 3/13)
ZJF – 2. člen (2) Sredstva proračuna se uporabljajo za financiranje funkcij državnih in občinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali občinskimi predpisi ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog in programov. (3) Pri pripravi in izvrševanju proračuna je treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti. (4) V proračunu se izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo državi oziroma občini, ter vsi izdatki države oziroma občine za posamezne namene.
ZJF – 2. člen (5) Vsi prejemki in izdatki se izkazujejo v polnem (bruto) obsegu brez medsebojnega poračunavanja. (6) Vsi prejemki služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen če s tem zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, ni določeno drugače. (7) Proračun mora biti uravnotežen med prejemki in izdatki. (10) Država oziroma občina lahko v tekočem letu razpolaga s tistimi prejemki, ki so bili vplačani v njen proračun do konca tekočega leta. Med izdatke proračuna tekočega leta se štejejo tista izplačila iz proračuna, ki so bila izvršena do konca tekočega leta.
ZJF – 2. člen (11) Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva proračuna v breme proračuna tekočega leta samo za namen ter do višine, ki sta določena s proračunom, in če so za to izpolnjeni vsi z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določeni pogoji, če s tem zakonom ni drugače določeno.
ZJF – 10. člen (1) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. (2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. (3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov. (4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
ZJF 10. člen (5) V splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo: 1. ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in 2. ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto. (6) V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v Državnem zboru oziroma občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
ZJF 11. člen (1) V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo: 1. davčne prihodke, ki zajemajo tudi prispevke; 2. nedavčne prihodke; 3. kapitalske prihodke; 4. prejete donacije in 5. transferne prihodke. (2) V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo: 1. tekoče odhodke; 2. tekoče transfere; 3. investicijske odhodke in 4. investicijske transfere.
ZJF 11. člen (3) V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa sredstva danih posojil ter za nakup kapitalskih naložb. (4) V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu.
ZJF 12. člen (1) V načrtu razvojnih programov se izkazujejo načrtovani izdatki proračuna za investicije in državne pomoči v prihodnjih štirih letih, ki so razdelani po: 1. posameznih programih neposrednih uporabnikov; 2. letih, v katerih bodo izdatki za programe bremenili proračune prihodnjih let, in 3. virih financiranja za celovito izvedbo programov.
ZJF 12. člen (2) Pri pripravi skupnega načrta razvojnih programov je treba upoštevati: 1. da mora biti posamezen program ali projekt neposrednega uporabnika usklajen z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja in s proračunskim memorandumom; 2. da mora biti posamezen investicijski projekt ali program neposrednega uporabnika v skladu s predpisano metodologijo za izdelavo investicijske dokumentacije in potrjen najmanj na ravni predinvesticijske zasnove in 3. merila in način uporabe meril za izbiro med konkurenčnimi programi ali projekti. (3) Predlog načrta razvojnih programov mora biti usklajen s predlogi finančnih načrtov neposrednih uporabnikov.
ZJF 27. člen (1) Posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti predloge finančnih načrtov ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun. (2) Neposredni uporabniki občinskega proračuna morajo na način in v roku, kot ga predpiše župan, od posrednih uporabnikov zahtevati, da jim pošljejo podatke, potrebne za pripravo finančnih načrtov neposrednih uporabnikov. Župan lahko od neposrednih uporabnikov zahteva podatke, ki se nanašajo na financiranje posrednih uporabnikov in so potrebni za pripravo predloga občinskega proračuna.
ZJF 27. člen (3) Predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij morajo pristojni organi predložiti za finance pristojnemu organu občinske uprave, ki jih hkrati s predlogom občinskega proračuna predloži županu, ta pa občinskemu svetu. (4) Finančne načrte posrednih uporabnikov občinskega proračuna sprejme pristojni organ po postopku, določenem v posebnem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. Če se pravna oseba v pretežnem delu financira iz proračunskih sredstev, se njen finančni načrt sprejme v 30 dneh po sprejetju občinskega proračuna.
ZJF 42. člen – proračunska rezervacija (1) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. (2) Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. (3) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
ZJF 49. člen – proračunska rezerva (1) V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. (2) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
ZJF 49. člen – proračunska rezerva (3) V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1, 5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. (4) O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
ZJF 50. člen – prevzemanje obveznosti Neposredni uporabnik prevzema obveznosti s pisno pogodbo, razen če ni z zakonom drugače določeno. Za nalogo, za katero zagotavlja sredstva več neposrednih uporabnikov, je lahko sklenjena le ena večstranska pogodba, v kateri je določen neposredni uporabnik, ki je koordinator nalog. Op: med pisne pogodbe sodi tudi „naročilnica“ kot poenostavljena oblika pogodbe, vendar upodabna v omejenem obsegu.
ZJF 51. člen (1) Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta. Podrobneje obseg prevzemanja obveznosti v prihodnjih letih določa vsakokratni ZIPRS. Za leto 2015 trenutno veljavni ZIPRS v 24. členu določa: Neposredni uporabnik lahko v letu 2015 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2015 in ki zapadejo v plačilo v letu 2016, v višini 60 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2015. V letu 2015 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2017, do višine 40 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2015. Neposredni uporabnik v breme proračunov prihodnjih let ne sme prevzemati obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se izvajanje pogodbenih obveznosti odloži, dokler za ta namen nima zagotovljenih pravic porabe v posebnem delu proračuna.
ZJF 52. člen (2) Neposredni uporabnik uporablja sredstva za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del. Dogovarjanje o predplačilih je možno le izjemoma ob primernem zavarovanju predplačil ter na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, oziroma župana. Način zavarovanja predplačil iz državnih in občinskih proračunov predpiše minister, pristojen za finance.
ZJF 54. člen (1) Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. (2) Pravni temelj in višino obveznosti, ki izhaja iz verodostojne knjigovodske listine, je treba pred izplačilom preveriti in pisno potrditi.
ZJF 67. člen – ustanavljanje subjektov javnega prava (2) Za opravljanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu lahko občina občinsko premoženje organizira v obliki javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij. (3) Javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je občina, ne smejo odplačno pridobivati kapitalskih naložb.
ZJF 69. člen S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisom ministra, pristojnega za finance.
ZJF 71. člen – zagotavljanje javnih služb 1) Za finance pristojen organ občinske uprave zagotavlja izvajanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu, če poseben zakon ne določa drugače, tako da izvaja naslednje naloge: 1. usklajevanje programov dela in finančnih načrtov javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter financiranje dejavnosti teh pravnih oseb po potrjenih programih; 2. nadzor nad poslovanjem pravnih oseb; 3. nadzor nad izvajanjem odobrenih programov pravnih oseb; 4. nadzor nad zadolževanjem pravnih oseb in 5. uveljavljanje različnih pravic lastnika kapitalske naložbe (npr. sodelovanje na skupščinah in v nadzornih svetih).
ZJF 71. člen (2)Za finance pristojen organ občinske uprave vodi centralno evidenco finančnega premoženja občine. Za potrebe vodenja centralne evidence predpiše minister, pristojen za finance, načine in roke za posredovanje podatkov, ki so jih dolžni zagotavljati: 1. neposredni in posredni uporabniki ter druge pravne osebe, ki upravljajo s finančnim premoženjem države oziroma občine, 2. pravne osebe, v katerih ima država oziroma občina kapitalsko naložbo.
ZJF 73. člen (1) O ustanavljanju in ukinjanju pravnih oseb, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, odloča občinski svet, razen če ni s področnim zakonom ali z zakonom o lokalni samoupravi drugače določeno. (2) Občinski svet se lahko na predlog pristojnega občinskega organa odloči za nakup delnic ali deleža v gospodarski družbi, če so za nakup zagotovljena sredstva v proračunu in če se s tem zaščitijo občinski interesi.
ZJF 75. člen Če so bila za izpolnitev obveznosti iz posojilnih pogodb ali drugih obveznosti, za katere je dala (. . . )občina poroštvo, uporabljena sredstva proračuna, se vzpostavi terjatev do glavnega dolžnika, namesto katerega je bila plačana obveznost. (. . . ) za finance pristojen organ občinske uprave začne takoj po izpolnitvi obveznosti postopek za poplačilo regresnega zahtevka od glavnega dolžnika na podlagi pogodbe o zavarovanju.
ZJF 77. člen (. . . ) župan lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega dolga.
ZJF 85. člen zadolževanje (1)Občina se lahko zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin. Posli zadolžitve, za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni izdalo soglasja, so nični. (2) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. Če posebni zakon ne določa drugače, so prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi prihodek proračuna in stroški v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti sredstev proračuna izdatek proračuna.
ZJF 96. člen – zaključni račun (1) Zaključni račun proračuna občine je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto. (3) Pri sestavi zaključnega računa se upošteva členitev, ki je predpisana za sestavo proračuna. Zaključni račun zajema tudi obrazložitev zaključnega računa, katere sestavni del so podatki iz bilance stanja ter pojasnilo odstopanj.
ZIPRS – 26. člen – plačilni roki (1). . Za plačilo vseh obveznosti je plačilni rok za neposredne uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni. (2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo.
ZIPRS – 29. člen – nakup osnovnih sredstev, gradnja, investicijsko vzdrževanje (1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje samo, če je to zajeto v načrtu pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja skladno z 11. in 12. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12 in 47/13 – ZDU 1 G) in v NRP. Načrt pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja mora biti usklajen z NRP.
ZFO 1 – 10. a člen – zadolževanje občine (1) Občina se za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži samo s črpanjem posojila doma, za investicije, predvidene v občinskem proračunu. Občina, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države, se lahko zadolži le pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države ali pri državnem proračunu. (2) Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. (3) Obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna v posameznem proračunskem letu se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, razen obseg zadolževanja občine iz prejšnjega odstavka.
ZFO 1 – 10. a člen – zadolževanje občine (5) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz drugega odstavka tega člena. (6) Občina mora pred vsako zadolžitvijo, pri kateri črpanje in odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu, pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance. Način, postopke in roke za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance.
ZFO 1 – 10. b člen – obseg dopustne zadolžitve (2) Občina se v tekočem proračunskem letu lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 8% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.
Prevzem dolga, izdaja poroštev Občina ne sme prevzemati dolga. – 10. b člen ZFO 1 10. e člen ZFO 1 (1) Občina lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in po pogojih, ki jih določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. (2) Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva lahko v imenu občine sklepa župan. Poroštvena pogodba in pogodba o zavarovanju poroštva se morata skleniti istočasno. (3) Izdana poroštva občine se štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, določen v 10. b členu tega zakona.
ZFO 1 – 10. g člen zadolževanje javnega sektorja na ravni občine (1) Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine. (3) Soglasje izda občinski svet. (4) Obseg zadolževanja in obseg izdanih poroštev iz prvega odstavka tega člena se določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.
Predplačila – 132. člen pravilnika (1) V skladu z 52. členom ZJF neposredni uporabnik uporablja sredstva proračuna za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del. (2) Izjemoma lahko neposredni uporabnik v pogodbi dogovori predplačilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. predplačilo ne presega 25% skupne pogodbene vrednosti; 2. gre za storitve in nabave, ki se opravljajo vse leto; 3. pogodbena obveznost je zavarovana v skladu s tem pravilnikom in 4. je na pogodbo dalo soglasje MF.
Prevzemanje obveznosti po času – 142. člen pravilnika Neposredni uporabniki morajo skleniti pogodbo pred začetkom opravljanja storitve ali nabave blaga.
Od teorije k praksi – nadzor tekočih in investicijskih odhodkov proračuna – 1. Ali je izdatek resničen in obračunan v pravilni višini? Preverite, ali izdatek temelji na verodostojni knjigovodski listini, s katero se izkazuje obveznost za plačilo in na podlagi katere je pristojna oseba lahko preverila in potrdila pravni temelj, resničnost in višino obveznosti. Če se izdatek nanaša na nabavo blaga, storitev ali gradnje, preverite: fizično resničnost izdatka (ali je bilo blago/storitev res dobavljeno/opravljeno v obračunani količini oziroma obsegu), fizično skladnost izdatkov s pogodbo (ali je bila dobavljena pogodbena količina/obseg izvedenih del), finančna skladnost izdatkov s pogodbo. Za druge vrste izdatkov preverite: fizično resničnost izdatka, finančno skladnost izdatka z odločbo in/ali predpisi. Preverite, ali je šlo pri prevzemanju obveznosti v breme proračunskih sredstev za blagovni kredit oziroma zadolževanje pri dobavitelju.
Od teorije k praksi – nadzor tekočih in investicijskih odhodkov proračuna – 2. Za druge vrste izdatkov preverite: fizično resničnost izdatka, finančno skladnost izdatka z odločbo in/ali predpisi. Preverite, ali je šlo pri prevzemanju obveznosti v breme proračunskih sredstev za blagovni kredit oziroma zadolževanje pri dobavitelju.
Od teorije k praksi – nadzor tekočih in investicijskih odhodkov proračuna – 3. MOŽNE NEPRAVILNOSTI: Izdatek ni temeljil na ustrezni verodostojni knjigovodski listini, na podlagi katere bi pristojna oseba lahko preverila in potrdila utemeljenost in višino obveznosti za plačilo (kršitev 1. odstavka 54. člena ZJF). Pred dobavo blaga ni bila sklenjena pisna pogodba ali bila izdana naročilnica (kršitev 50. člena ZJF). V računu zaračunano blago ni bilo dobavljeno oz. zaračunana storitev ni bila izvedena (kršitev pogodbenih določil). Na podlagi odločbe izplačan izdatek ni bil upravičen, ker je iz dokumentacije razvidno, da niso bili izpolnjeni z zakoni ali drugimi predpisi določeni pogoji (kršitev 2. odstavka 54. člena ZJF ali kršitev področnega predpisa). Obveznost ni bila prevzeta z ustreznim pravnim aktom.
Od teorije k praksi – nadzor tekočih in investicijskih odhodkov proračuna – 4. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da se bodo situacije izstavljale po dejansko izvedenih delih. Naročnik je želel vnaprej plačati gradbena dela in je zato od izvajalca pridobil obračunsko situacijo, ki ni bila skladna z dejansko izvedenimi deli (v situaciji so bila izkazana in obračunana tudi dela, ki dejansko sploh še niso bila izvedena) očitamo kršitev 2. odstavka 52. člena ZJF. Naročnik je prevzel obveznost v breme proračunskih sredstev v obliki blagovnega kredita oziroma zadolževanja pri dobavitelju. Višina izdatka ni bila pravilna, ker ni bila skladna s pogodbo. Tu so mišljeni primeri, ko dobavitelji/izvajalci, brez pisnega dogovora z naročnikom obračunajo npr. previsoke cene, prenizek popust, . . . (neskladnost s pogodbo), naročnik pa zaradi neustreznega delovanja notranjih kontrol tega ni odkril (kršitev 2. odstavka 54. člena ZJF).
Od teorije k praksi – nadzor tekočih in investicijskih odhodkov proračuna – 5. Višina izdatka ni bila skladna s predpisano višino. Kot primer: previsoke dnevnice, kilometrine, . . . (kršitev predpisa, ki določa pravico do povračil takšnih stroškov: Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov ali kršitev predpisa, ki določa višino tovrstnega izdatka: Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in iz dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih). Izdatek ni temeljil na verodostojni knjigovodski listini in revidiranec ga pred izplačilom ni preveril (kršitev 54. člena ZJF).
Od teorije k praksi – nadzor tekočih in investicijskih odhodkov proračuna – 6. Ali je izdatek nastal za upravičene namene? (11. odst. 2. člena in 7. člen ZJF) Preverite, ali je bil izdatek potreben za delovanje in za izvajanje nalog in programov nadzorovanega subjekta. Za presojanje uporabite še splošni akt o organizaciji in delu nadzorovane osebe in druge zakone ter podzakonske predpise, ki opredeljujejo njeno organizacijo, naloge, pristojnosti ali obveznosti. Če se izdatek ne nanaša na delovanje nadzorovane osebe, preverite ali se nanaša na kakšen drug namen, ki je opredeljen z ustavo, zakoni ali drugimi predpisi. Preverite, ali je bil izdatek načrtovan v: obrazložitvi predloga finančnega načrta (16. člen ZJF ) in v načrtu nabav in gradenj, ki zajema tudi načrt informatizacije,
Od teorije k praksi – nadzor tekočih in investicijskih odhodkov proračuna – 7. MOŽNE NEPRAVILNOSTI Nadzorovani subjekt je uporabil sredstva proračuna za namen, ki ni bil potreben za delovanje in izvajanje njegovih nalog (izdatek ni bil potreben) (kršitev 2. odstavka 2. člena ZJF, interni akti o organizaciji in delu revidiranca) oziroma je uporabil sredstva proračuna za namen, za katerega ni imel pravne podlage in/ali niso bili izpolnjeni pogoji ali za namen, ki ni bil predviden (načrtovan) v njegovem finančnem načrtu. Nadzorovani subjekt je prevzel obveznosti in izplačal sredstva za nabavo osnovnih sredstev iz proračuna, ki niso bila predvidena v načrtu nabav in gradenj. Nadzorovani subjekt ni uporabil ustreznega postopka za najem poslovnega prostora (kršitev prvega odstavka 50. člena uredbe o stvarnem premoženju).
JAVNO NAROČANJE
Javno naročanje – pravne podlage Zakon o javnem naročanju (UL RS, št. 12/13 UPB 5, 19/14 – v nadaljevanju: ZJN 2) Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (UL RS, št. 43/11, 63/13) Uredba o zelenem javnem naročanju (UL RS, št. 102/11, 18/12, 24/12, 64/12, 2/13, 89/14) Uredba o finančnem zavarovanju pri javnem naročanju (UL RS, št. 48/14)
12. člen ZJN 2 – mejne vrednosti za objave (1) Naročnik mora poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih naročila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali večja od naslednjih vrednosti: 1. v primeru naročanja blaga: a) 134. 000 eurov, če blago naročajo naročniki iz Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti), ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi in naročniki s področja obrambe, če je predmet naročila blago iz Seznama blaga, ki ga naročajo naročniki na področju obrambe, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam blaga),
12. člen ZJN 2 – mejne vrednosti za objave – 2. b) 207. 000 eurov, če blago naročajo drugi naročniki po tem zakonu, in če naročajo blago naročniki s področja obrambe, ki ni na Seznamu blaga; 2. v primeru naročanja storitev: a) 134. 000 eurov, če storitve naročajo naročniki iz Seznama naročnikov, ki so državni organi in njihovi organi v sestavi ter lokalne skupnosti, ki so organi Republike Slovenije in njihovi organi v sestavi; b) 207. 000 eurov: če storitve naročajo drugi naročniki po tem zakonu; za javna naročila, ki jih odda kateri koli naročnik v zvezi s storitvami kategorije 8 iz Seznama storitev A, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev A), elektronskimi komunikacijskimi storitvami kategorije 5, katerih postavke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, in/ali s storitvami iz Seznama storitev B, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev B); 3. 5. 186. 000 eurov za javna naročila gradenj eurov.
12. člen ZJN 2 – mejne vrednosti za objave – 3. (2) Naročnik mora poslati v objavo portalu javnih naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od naslednjih vrednosti: 1. v primeru naročanja blaga in storitev: 20. 000 eurov, 2. v primeru naročanja gradenj: 40. 000 eurov.
14. člen ZJN 2 – določanje ocenjene vrednosti – 1. (1) Naročnik mora izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. . (3) Naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila. (4) V zvezi z javnimi naročili gradenj mora izračun ocenjene vrednosti javnega naročila gradenj vključevati tako stroške gradnje kot tudi skupno ocenjeno vrednost blaga, potrebnega za izvedbo gradenj, ki ga je naročnik dal na voljo izvajalcu gradenj.
14. člen ZJN 2 – določanje ocenjene vrednosti – 2. V primeru, ko je JN mogoče oddati po sklopih se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov. Glede javnih naročil blaga v zvezi z zakupom, najemom ali nakupom na kredit so vrednosti, ki jih je treba uporabiti pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, naslednje: a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše ali enako 12 mesecem, celotna ocenjena vrednost za ves čas trajanja naročila ali če je obdobje trajanja javnega naročila daljše od 12 mesecev, celotna vrednost, ki vključuje ocenjeno preostalo vrednost; b) v primeru naročil za nedoločeno obdobje ali naročil, za katera obdobja ni mogoče določiti, njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.
14. člen ZJN 2 – določanje ocenjene vrednosti – 3. (7) V primeru javnih naročil za blago ali storitve, ki so dostopne na trgu ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem obdobju, mora izračun ocenjene vrednosti temeljiti na: a) dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v koledarskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali b) celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, če le to ni daljše od 12 mesecev.
In house naročila – izjema po 17. členu ZJN 2 se ne uporablja za pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da: gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za naročnika, gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se odda po tej točki, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona, tudi če sam ni naročnik, in je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu
20. člen ZJN 2 – ločevanje storitev seznama A in Seznama B (1) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A, se oddajo v skladu s tem zakonom. (2) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B (npr. storitve hotelov in restavracij, storitve prevozov. . . ), se oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. (3) Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A in Seznama storitev B, se oddajo v skladu s tem zakonom, če je vrednost storitev iz Seznama storitev A, večja od vrednosti storitev iz Seznama storitev B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu z določbami tega zakona, ki določajo tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila.
24. člen ZJN 2 – vrste postopkov – 1. (1) Naročnik izvede javno naročanje po enem izmed naslednjih postopkov: 1. odprti postopek, 2. postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, 3. konkurenčni dialog, 4. postopek s pogajanji brez predhodne objave, 5. postopek s pogajanji po predhodni objavi, 6. postopek oddaje naročila male vrednosti.
24. člen ZJN 2 – vrste postopkov – 2. (2) Naročnik izvede javno naročanje: a) po postopku oddaje naročila male vrednosti ali kateremkoli drugem postopku iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV: pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 20. 000 eurov in nižja od 134. 000 eurov ter pri naročanju gradenj enaka ali višja od 40. 000 eurov in nižja od 274. 000 eurov; b) po postopkih iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV: pri naročanju blaga ali storitev enaka ali višja od 134. 000 eurov in pri naročanju gradenj enaka ali višja od 274. 000 evrov.
24. člen ZJN 2 – vrste postopkov – 3. (5) Določbe tega zakona, razen določb 105. a do 107. člena (o evidencah in poročanju) tega zakona, se ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20. 000 eurov brez DDV za blago in storitve in 40. 000 eurov brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. = t. i. evidenčni postopki
28. člen ZJN 2 – postopek s pogajanji po predhodni objavi – 1. (1) Naročnik sme oddati svoje javno naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi: 1. če v postopku oddaje naročila male vre dnosti, odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v konkurenčnem dialogu ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Naročniku pa ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek s pogajanji vključi vse tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena tega zakona in so v prejšnjem postopku oddaje naročila male vrednosti, odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb. V tem primeru mora pred začetkom postopka s pogajanji o izvedbi postopka na podlagi te točke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejšnjem, neuspešno izvedenem postopku predložili ponudbe;
28. člen ZJN 2 – postopek s pogajanji po predhodni objavi – 2. v izjemnih primerih oddaje javnega naročila, ko narava naročila in z naročilom povezana tveganja ne dopuščajo naročniku, da bi predhodno v celoti ocenil vrednost naročila; 3. v primeru storitev, med drugim za storitve kategorije 6 iz Seznama storitev A in intelektualnih storitev, kot so na primer storitve, ki vključujejo izdelavo načrtov za gradnje, če so značilnosti teh storitev take, da predmeta naročila ni mogoče določiti tako natančno, da bi bilo mogoče naročilo oddati z izbiro najugodnejšega ponudnika v skladu s pravili, ki veljajo za odprti postopek ali postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti; 4. v primerih javnih naročil gradenj, za gradnje, ki se izvajajo izključno zaradi raziskovanja, preskusov ali razvoja in ne zaradi ustvarjanja dobička iz te gradnje ali povrnitve stroškov raziskav in razvoja; 5. v primerih javnih naročil, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.
29. člen ZJN 2 – postopek s pogajanji brez predhodne objave – 1. (1) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila gradenj, javna naročila blaga in javna naročila storitev: 1. če v postopku oddaje javnega naročila v postopku oddaje naročila male vrednosti ali odprtem postopku ali postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne pridobi nobene ponudbe ali nobene primerne ponudbe oziroma nobene prijave in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita in pod pogojem, da se Komisiji pošlje poročilo, če slednja to zahteva; 2. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik, razen če je predmet javnega naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku javnega naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta;
29. člen ZJN 2 – postopek s pogajanji brez predhodne objave – 2. 3. samo če je to nujno potrebno, kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih v nobenem primeru ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani sicer za „redne“ postopke glede na vrednost; 4. če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike; 5. v primeru, če naročnik v že začetem postopku javnega naročanja zaradi vloženega zahtevka za revizijo ne more pravočasno oddati javnega naročila, izvedba naročila pa je nujna tudi v tem obdobju, pod pogojem, da vrednost naročila ne presega vrednosti iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in na podlagi predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za javna naročila. Naročnik lahko v takem primeru odda naročilo le za čas do sklenitve pogodbe na podlagi že začetega ali ponovljenega postopka.
29. člen ZJN 2 – postopek s pogajanji brez predhodne objave – 3. (3) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila blaga tudi v naslednjih primerih: 1. kadar je predmet javnega naročila blago, ki se izdela izključno zaradi raziskovanja, poskusov, študij ali razvoja; 2. za dodatne nabave blaga s strani prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo na trgu dostopnega blaga ali postavitev ali kot povečanje obsega obstoječega blaga ali postavitev, če bi zamenjava dobavitelja prisilila naročnika, da bi nabavil material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem; trajanje teh naročil kot tudi ponovitev naročil praviloma ne sme presegati treh let; 3. za blago, ponujeno in kupljeno na blagovni borzi; 4. za naročanje blaga pod posebno ugodnimi pogoji, bodisi od ponudnika blaga, ki zaključuje svoje poslovanje, ali v primerih stečaja od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev, ali na podlagi sporazuma z upniki ali po postopku, opredeljenem v zakonodaji, ki ureja to področje.
29. člen ZJN 2 – postopek s pogajanji brez predhodne objave – 4. (5) Postopek s pogajanji brez predhodne objave se lahko uporabi za javna naročila gradenj in javna naročila storitev tudi v primeru: 1. za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo; če teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave, ali če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila. Skupna vrednost dodatnih naročil, opredeljenih v tej točki, ne sme presegati 30% zneska prvotnega naročila;
29. člen ZJN 2 – postopek s pogajanji brez predhodne objave – 5. 2. za dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev kot so zajete v prvotnem naročilu, pod pogojem, da se oddajo istemu izvajalcu, kateremu je naročnik oddal prvotno naročilo, če so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naročilom, oddanim na podlagi odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje naročila male vrednosti. Možnost uporabe takšnega postopka mora biti navedena že v postopku oddaje prvotnega javnega naročila in pri izračunu ocenjene vrednosti naročila, upoštevaje vrednosti dodatnih gradenj ali storitev. Ta postopek se lahko uporablja samo tri leta po oddaji prvega naročila.
Dopustnost spremembe že sklenjene pogodbe po 29. členu ZJN 2 (7) Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali vrednosti pogodbe, mora naročnik obvestiti svoj nadzorni organ, če tega nima, pa vlado, razen če se pogodba spreminja na podlagi 3. ali 5. točke prvega odstavka tega člena, zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10. 000 eurov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora obvestiti svoj nadzorni organ oziroma vlado, če skupna vrednost te in predhodnih sprememb znaša 10. 000 eurov brez DDV in 5 % vrednosti prvotnega naročila ali več. Naročnik mora v obvestilu navesti razloge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti.
31. člen ZJN 2 – posebni načini javnega naročanja (1) Posebni načini javnega naročanja so: 1. dinamični nabavni sistem, 2. posebna pravila za subvencionirane stanovanjske programe, 3. elektronska dražba in 4. skupno javno naročanje.
34. člen ZJN 2 – tehnične specifikacije (2) Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. (9) Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena; pri takem sklicevanju se navede besedo » ali enakovredni «.
48. člen ZJN 2 – merila za izbiro ponudbe (1) Naročnik lahko odda naročilo: a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del ali b) na podlagi najnižje cene. (4) Naročnik mora v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. (5) Pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.
Roki za prejem ponudb Pri določanju rokov za prejem prijav in ponudb mora naročnik upoštevati predvsem zapletenost naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, upoštevaje pri tem minimalne roke, določene s tem zakonom. Odprti postopek 40 dni od objave
1. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju Za zeleno javno naročanje šteje naročanje, pri katerem naročnik ZJN 2 ali Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in enake ali boljše funkcionalnosti.
4. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju (1) Naročnik v postopek javnega naročanja vključi okoljske zahteve tako, da jih opredeli na enega ali več naslednjih načinov: kot predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah kot tehnični standard, učinkovitost, funkcionalnost ali drugo lastnost predmeta javnega naročanja, znak za okolje oziroma oceno življenjske dobe, kot pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, kot merilo za izbor najugodnejše ponudbe, kot dodatna določila v pogodbi, ki jo sklene z izbranim ponudnikom ali, v primeru okvirnih sporazumov, z izbranimi ponudniki.
Blago in storitve, za katero velja Uredba o zelenem naročanju Uredba določa okoljske zahteve za naslednje predmete javnega naročanja: električna energija, živila, pijače, kmetijski pridelki za prehrano in gostinske storitve, pisarniški papir in higienski papirnati proizvodi, elektronska pisarniška oprema, avdio in video oprema, hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji, sušilni stroji, sesalniki in klimatske naprave, stavbe, pohištvo, čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila, osebna vozila, lahka tovorna vozila, težka tovorna vozila in avtobusi, pnevmatike, električne sijalke in svetilke.
Primer okoljskih zahtev za pisarniški material Papir mora biti izdelan na osnovi 100 % predelanih papirnih vlaken. Papirna vlakna ne smejo biti beljena z elementarnim klorom. Primarna vlakna za proizvodnjo celuloze, iz katerih je izdelan papir, morajo izvirati iz zakonitih virov.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (UL RS, št. v 14. členu določa, da so organi in organizacije javnega sektorja dolžni v pogodbe v vrednosti nad 10. 000 eurov brez DDV, ki jih sklepajo s ponudniki, prodajalci blaga, storitev ali z izvajalci del, kot obvezno sestavino pogodb ob upoštevanju konkretnega primera, vkljdoločbo, da je pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za: pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku; nična.
Od teorije k praksi – javno naročanje 1. Ali je nadzorovani subjekt izvedel postopek javnega naročanja? Preverite vrednost JN in ugotovite, ali je naročnik uporabil pravilen postopek oddaje JN: ali se je zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi zakona (3. odstavek 14. člena v povezavi s 24. členom), ali se je nepravilno skliceval na splošne in posebne izjeme, za katere se ZJN 2 ne uporablja ali je način izračuna ocenjene vrednosti JN, vključno s količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik JN izračunal ocenjeno vrednost naročila, razviden iz dokumentacije in veljaven na dan pošiljanja obvestila o JN v objavo oziroma v primeru, ko objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka (2. odstavek 14. člena v povezavi s 24. členom).
Od teorije k praksi –– javno naročanje – 2. Preverite, ali je naročnik za JN blaga/storitev, katerih vrednost je bila nižja od 20. 000 evrov oziroma JN gradenj, katerih vrednost je bila nižja od 40. 000 evrov vodil evidenco o njegovi oddaji, z navedbo predmeta in vrednosti JN. Preverite ali je naročnik objavil na portalu javnih naročil obvestilo o naročilu male vrednosti. Preverite tudi, ali je naročnik omejil sodelovanje ponudnikov v postopku naročil malih vrednosti na podlagi le vnaprej opredeljenih pogojev in ali je v primeru, da je v postopek oddaje naročila male vrednosti vključil tudi pogajanja, to možnost napovedal v objavi obvestila o naročilu male vrednosti ali razpisni dokumentaciji
Od teorije k praksi – javno naročanje – 3. Preverite, ali je naročnik JN od vključno 40. 000 eurov za blago/storitve oziroma JN od vključno 80. 000 evrov za gradnje oddal po pravilnem postopku. Če je bilo JN oddano po postopku s pogajanji z ali brez predhodne objave obvestila o JN preverite, ali so obstajali pogoji za izvedbo izbranega postopka po 28. in 29. členu ZJN 2 (3. odstavek 24. člena). Preverite tudi, če je naročnik o odločitvi o oddaji JN po postopku s pogajanji po predhodni objavi obvestil MF o predmetu in vrednosti naročila, o razlogih za uporabo postopka in obdobju veljavnosti pogodbe
Od teorije k praksi – – javno naročanje 4 Preverite, ali je naročnik v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, če je postopek razdelil v dve fazi, v drugi fazi k oddaji ponudbe povabil vse prijavitelje, ki so izpolnjevali vse objavljene pogoje. Preverite, ali je naročnik na podlagi okvirnega sporazuma naročilo oddal v skladu s pogoji okvirnega sporazuma. Preverite, ali je naročnik iz postopka JN izločil ponudnika, ki je na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudbe, uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami. Preverite, ali je v pogodbi nad 10. 000 evrov vključena protikorupcijska klavzula kot to zahteva 14. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije
Od teorije k praksi – – javno naročanje – 5. Ali je bil postopek oddaje JN izveden pravilno? Preverite, ali je naročnik poslal JN v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti (prvi odstavek 12. člena ZJN 2) in portalu javnih naročil Preverite, ali je naročnik v drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti k oddaji ponudb povabil kandidate, ki jim je bila priznana sposobnost Preverite, ali so tehnične specifikacije omogočale enakopraven dostop vsem ponudnikom in presodite ali so bile oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila Preverite, kako je naročnik oblikoval merila za izbor ponudb in ali je pri izboru upošteval le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o JN ali razpisni dokumentaciji in če je naročnik merila oblikoval tako, da so vsi ponudniki v enakovrednem položaju, ne glede na to, na koliko sklopov so se prijavili
Od teorije k praksi – – javno naročanje – 6. Preverite, kako je naročnik izpolnjeval zakonsko predpisane roke za prejem prijav in ponudb (50. 56. člen ZJN 2). Preverite, ali je naročnik obvestila o JN in razpisno dokumentacijo objavil na portalu javnih naročil Preverite, ali je naročnik unovčil bančno garancijo za resnost ponudbe v primeru, ko ponudnik kljub pozivu naročnika z njim ni sklenil pogodbe o izvedbi JN (drugi odstavek 74. a člena ZJN 2). Preverite obstoj zapisnika o odpiranju ponudb (76. člen ZJN 2). Preverite, kako je naročnik obravnaval formalno nepopolne ponudbe Preverite, ali je revidiranec po poteku roka za prejem ponudb spremenil ali dopolnil razpisno dokumentacijo
Javno zasebna partnerstva Ali je bila izdelana ocena možnosti javno zasebnega partnerstva? Zaradi spodbujanja javno zasebnega partnerstva (v nadaljevanju: JZP) mora javni partner pri izbiri načina izvajanja projekta (postopka), ki je lahko predmet JZP oceniti, ali ga je mogoče izvesti kot JZP. Preverite, ali je javni partner v primeru vrednosti nad 4. 845. 000 evrov glede na ekonomske in druge okoliščine projekta ugotovil, da postopka ni mogoče izvesti v eni izmed oblik JZP ali da to ekonomsko ni upravičeno. Šele v tem primeru lahko naročnik naročilo gradnje oziroma storitve izvede kot javno naročilo.
Definicija JZP Javno zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za GJS, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu.
PLAČE – pravne podlage 1. 2. 3. 4. Zakon o javnih uslužbencih (UL RS, št. 63/07 UPB 3, 65/08 ZJU) Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (UL RS 108/09 UPB 13, 13/01, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ZSPJS, ) Zakon o povračilu stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (UL RS, št. 87/97, 9/98, 48/01 – ZPSDP) Zakon o lokalni samoupravi (UL RS, št. 72/93 s sprem. – ZLS)
ZJU Določa temeljna načela in druga skupna vprašanja sistema javnih uslužbencev. Za JU v upravah lokalnih skupnosti veljajo vse določbe ZJU! Ločuje uradniška delovna mesta ter strokovno tehnična delovna mesta. Uradniška delovna mesta so tista, na katerih se opravljajo javne naloge – torej naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali z varstvom javnega interesa. Na teh DM zaposleni JU so uradniki. Strokovno tehnična delovna mesta so tista DM, na katerih se opravljajo dela na področju kadrovskega, materialno finančnega poslovanja, tehnična in podobna dela ter druga dela, potrebna za nemoteno delovanje organa. Na teh DM zaposleni JU so strokovno tehnični delavci.
ZJU Položaj je uradniško DM, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in organizacijo dela v organu. Položaj se pridobi z odločbo o imenovanju za dobo 5 let. Položaji v upravi lokalne samouprave so: direktor občinske uprave in vodje organizacijskih enot. Uradnikom je omogočena kariera z napredovanjem. Lahko napredujejo v nazivu in v plačnem razredu. Strokovno tehnični delavci lahko napredujejo le v višji plačni razred.
ZJU Uradnik izvršuje javne naloge v nazivu, ki ga pridobi z odločbo o imenovanju v naziv. Po izbiri na javnem natečaju se imenuje v najnižji naziv, v katerem se opravlja delo, za katero hkrati sklene PZ. Nazivov je 16 stopenj in se delijo v nazive prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega kariernega razreda. ZJU določa predpisano izobrazbo za nazive posameznega kariernega razreda. JU v naziv imenuje predstojnik. Postopek in pogoji za napredovanje v višji naziv so določeni z vladno uredbo – tudi za lokalne skupnosti!
ZSPJS S kadrovskim načrtom se prikaže dejansko stanje zaposlenosti in načrtovane spremembe v številu javnih uslužbencev za obdobje dveh let. Pripravi se glede na proračunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela. Predlog kadrovskega načrta poda predstojnik ob pripravi proračuna. Biti mora usklajen s predlogom proračuna. Predstojnik sprejme kadrovski načrt, usklajen s sprejetim proračunom najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi proračuna. Med letom se lahko spremeni, če pride do trajnega ali začasnega povečanja obsega dela, ki ga ni mogoče opraviti z obstoječim številom JU in so zagotovljena sredstva za nove zaposlitve.
ZSPJS Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo DM v posamezen plačni razred iz plačne lestvice. Plačni razred je del plačne lestvice, ki ima vrednost izraženo v nominalnem znesku. Osnovna plača je del plače, ki ga JU ali funkcionar na posameznem DM prejme za opravljeno delo v polnem DČ in za pričakovane delovne rezultate. Določena je s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto. Vanjo je všteto tudi doseženo napredovanje. Plača pripravnika se določi šest plačnih razredov nižje od osnovnega plačnega razreda DM za katero se pripravnik usposablja.
ODSTOPANJA OD PRAVILA, DA JE OSNOVNA PLAČA DOLOČENA Z UVRSTITVIJO DELOVNEGA MESTA V PLAČNI RAZRED – 1. za DM, vezana na osebno zaupanje funkcionarja (DM v kabinetu), strokovna dela, ki se organizirajo kot projekti z omejenim časom trajanja ter za izvajanje nalog zaradi začasno povečanega obsega dela, ki ga ni mogoče izvrševati z obstoječim številom JU (delovno razmerje za DČ po 1. in 3. točki 1. odstavka 68. čl. ZJU) se v PZ lahko določi do 20 % višja plača, kot je določena s predpisi. Soglasje mora dati župan. kadar JU opravlja delo na DM v VII. ali višji tarifni skupini in ima za eno stopnjo nižjo izobrazbe od zahtevane, mu pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače DM, na katerem opravlja delo (14. člen ZSPJS)
ODSTOPANJA OD PRAVILA, DA JE OSNOVNA PLAČA DOLOČENA Z UVRSTITVIJO DELOVNEGA MESTA V PLAČNI RAZRED – 2. kadar poseben zakon to določa, se lahko osnovna plača JU, ki sklene delovno razmerje za določen čas, poveča za določeno število plačnih razredov (15. člen ZSPJS). če obstajajo utemeljeni razlogi se JU ob zaposlitvi, premestitvi na drugo DM oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv lahko uvrsti za največ 5 plačnih razredov višje od plačnega razreda DM oziroma naziva (2. odst. 19. člena ZSPJS).
DOLOČITEV OSNOVNE PLAČE OB PREMESTITVI JU se uvrsti v plačni razred DM, na katerega je premeščen; če bi bil ob premestitvi na DM v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel na prejšnjem DM, se plačni razred na novem DM poveča za en plačni razred; če je JU premeščen na DM v istem ali nižjem tarifnem razredu ohrani doseženo število napredovanj na prejšnjem DM; JU, ki napreduje v naziv ali višji naziv prenese dosežena napredovanja tako, da se doseženi plačni razred v prejšnjem nazivu poveča za največ tri plačne razrede.
OPOZORILO PAZI: V pogodbi o zaposlitvi (PZ), odločbi oziroma sklepu se JU in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi ali drugimi akti ter KP. Če je določilo o plači v PZ, odločbi ali sklepu v nasprotju s predpisi, se uporabljajo določbe zakonov, predpisov, KP, s katerimi je plača JU ali funkcionarja določena!!! (3. člen)
ZSPJS – ravnanje delodajalca v primeru ugotovljenega neskladja izplačane plače s predpisi – 3. a člen (1) O ugotovitvi neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca, odločbi oziroma sklepu, s katerim je določena plača funkcionarja, s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona mora delodajalec nemudoma pisno obvestiti prizadetega javnega uslužbenca ali funkcionarja in obrazložiti svoje ugotovitve in mu izročiti pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep, s katerim se odpravijo neskladnosti. (2) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti.
ZSPJS – ravnanje delodajalca v primeru ugotovljenega neskladja izplačane plače s predpisi – 3. a člen (3) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona izplačana višja plača, kot bi mu pripadala za delo na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi ali za opravljanje funkcije po odločbi ali sklepu, se za vračilo preveč izplačanih zneskov plač uporabljajo splošna pravila civilnega prava. (4) Javni uslužbenec oziroma funkcionar in delodajalec se lahko dogovorita o načinu vračila preveč izplačanih zneskov plač. Dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki. Delodajalec je dolžan javnega uslužbenca oziroma funkcionarja pisno pozvati k podpisu dogovora najkasneje v 30 dneh po pisnem obvestilu iz prvega odstavka tega člena.
ZSPJS – ravnanje delodajalca v primeru ugotovljenega neskladja izplačane plače s predpisi – 3. a člen (5) Če se sklene dogovor o vračilu preveč izplačanih zneskov plač, javni uslužbenec oziroma funkcionar povrne preveč izplačane zneske plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, vendar ne več, kot znaša dvakratnik zakonito določene osnovne plače javnega uslužbenca oziroma funkcionarja za polni delovni čas za mesec pred mesecem predložitve dogovora. Če se dogovori obročno odplačevanje, obdobje vračila ne sme biti daljše od 24 mesecev.
ZSPJS – ravnanje delodajalca v primeru ugotovljenega neskladja izplačane plače s predpisi – 3. a člen (6) Dogovor vsebuje tudi obračun vračila preveč izplačanih plač, iz katerega mora biti razvidna ugotovljena razlika v plači, skupaj z načinom določitve razlike, po vseh elementih obračuna plač, vključno z razliko v davkih in prispevkih za socialno varnost in razliko v plači po plačilu davkov in prispevkov za socialno varnost. Javni uslužbenec oziroma funkcionar vrne neposredno delodajalcu le razliko v plači po plačilu davkov in prispevkov. Vračilo razlike v davkih in prispevkih izvede delodajalec po postopku, določenem v zakonu, ki ureja davčni postopek.
ZSPJS – ravnanje delodajalca v primeru ugotovljenega neskladja izplačane plače s predpisi – 3. a člen (7) Ne glede na določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena delodajalec javnemu uslužbencu dolg odpusti, če je njegova osnovna plača ali drug prejemek, v mesecu, v katerem se poda predlog za odpust dolga, enak ali nižji od zneska minimalne plače. Predlog za odpust dolga poda javni uslužbenec v 30 dneh od pisnega poziva delodajalca k podpisu dogovora. Sklep o odpustu dolga izda odgovorna oseba uporabnika proračuna v osmih dneh od podaje predloga za odpust dolga. Sklep, izdan v nasprotju s tem odstavkom, se na podlagi tega zakona šteje za ničnega. (8) Če javni uslužbenec oziroma funkcionar dogovora ne podpiše v 30 dneh od pisnega poziva delodajalca k podpisu dogovora ali v tem roku ne poda predloga za odpust dolga, delodajalec s tožbo pred pristojnim sodiščem zahteva vračilo celotne razlike med preveč izplačano plačo in zakonito določeno plačo.
ZSPJS – ravnanje delodajalca v primeru ugotovljenega neskladja izplačane plače s predpisi – 3. a člen (11) Oseba, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca v proračunskem uporabniku po splošnih pravilih civilnega prava in določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, odškodninsko odgovarja za škodo, ki je bila povzročena z določitvijo in izplačilom plač v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona. (12) Postopke ugotavljanja odškodninske odgovornosti osebe, ki je bila ob nastanku nezakonitosti oziroma nepravilnosti odgovorna za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca, je pristojen sprožiti v samoupravnih lokalnih skupnostih predstojnik, v drugih osebah javnega prava pa ustanovitelj. Če je oseba, odgovorna za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca, uradnik na položaju, sproži postopek oseba, ki ji je uradnik na položaju odgovoren. Če je oseba, odgovorna za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca, funkcionar, pa sproži postopek organ, pristojen za njegovo imenovanje ali izvolitev, oziroma v primeru samoupravnih lokalnih skupnosti predstavniški organ.
Plačni razredi so določeni od 1. do 65. plačnega razreda. V plačnih podskupinah od C 1 do J 3 je na DM in v nazivih mogoče doseči največ 57. plačni razred.
Sistemizacija – 1. Po ZJU: vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava mora imeti akt o sistemizaciji DM, v kateri so v skladu z notranjo organizacijo določena DM; potrebna za izvajanje nalog. Pri vsakem DM se določijo najmanj opis nalog in pogoji za zasedbo DM. PAZI: v sistemizaciji naj bo določeno tudi število potrebnih delovnih mest.
Sistemizacija – 2. Po ZSPJS: sistemizacija mora v zvezi s plačami vsebovati najmanj naslednje podatke: šifro proračunskega uporabnika in šifro NOE naziv proračunskega uporabnika in naziv NOE plačno podskupino šifro DM ime DM tarifni razred DM šifro naziva ime naziva plačni razred število napredovalnih razredov.
Napredovanje JU v plačne razrede – horizontalno napredovanje – 1. omogoča višanje plače na istem delovnem mestu oziroma v istem nazivu preverjanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje se izvede na podlagi treh letnih ocen delovne uspešnosti; postopek ocenjevanja se izvede vsako leto do 15. marca; za en plačni razred napreduje JU, ki doseže ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk tretjem in četrtem najmanj 12 točk ob petem najmanj 13 točk ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.
Napredovanje JU v plačne razrede – horizontalno napredovanje – 2. točke predstavljajo: ocena odlično 5 točk, ocena zelo dobro 4 točke, ocena dobro 3 točke in ocena zadovoljivo 2 točki. izjemno napredovanje za dva plačna razreda – če JU ob prvem napredovanju doseže najmanj 14 točk; najvišje možno število napredovanj – če je na DM možno tudi napredovanje v nazivu največ 5 plačnih razredov, če napredovanje v nazivu ni možno pa največ 10 plačnih razredov.
Napredovanje funkcionarjev, direktorjev, ravnateljev funkcionarji ne napredujejo v višji plačni razred, enako velja za direktorje, ravnatelje (plačna skupina B), vendar se slednji ocenjujejo. direktorjem in ravnateljem se po prenehanju mandata določi plačni razred z upoštevanjem tistega števila napredovanj, ki bi jih dosegel, če bi na tem delovnem mestu napredoval vsaka 3 leta; direktor, ravnatelj po prenehanju mandata ne napreduje, če je razrešen iz krivdnih razlogov.
Napredovanje v nazivu – vertikalno napredovanje pogoji za napredovanje uradnika v nazivu: uradnik ima zahtevano izobrazbo, predpisane delovne izkušnje in izpolnjuje ostale pogoje za DM, naloge na DM se lahko opravljajo v višjem nazivu; doseže zahtevano število ocen (petkrat oceno odlično ali šestkrat oceno prav dobro oziroma če v štirih letih doseže 16 točk, pri čemer v teh letih ne sme biti ocenjen z oceno zadovoljivo oziroma se ta ne upošteva); pospešeno napredovanje: uradnik napreduje, ko enkrat doseže oceno odlično, če izpolnjuje vse pogoje in predstojnik ugotovi, da so delovne in strokovne kvalitete izjemnega pomena za delo organa. Vendar – delež teh uradnikov v organu lahko znaša največ 5 % uradnikov, ki so bili v organu ocenjeni z oceno odlično. v nazivu lahko napreduje tudi uradnik na položaju direktorja – glede na naziv, ki ga je pridobil z imenovanjem na položaj direktorja.
Plače direktorjev, ravnateljev osnovne plače se določijo z uvrstitvijo v plačni razred uvrstitev DM direktorjev, ravnateljev v plačni razred za proračunske uporabnike, katerih ustanovitelj je občina , predpiše župan s soglasjem pristojnega ministra; delovno mesto direktorja občinske uprave uvrsti v plačni razred minister, pristojen za javno upravo s soglasjem vlade (to je storil s Pravilnikom o uvrstitvi DM direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov (UL RS, št. 106/05 s sprem. ) kriterije za uvrstitev teh DM v plačne razrede določa vladna uredba; možna neposredna uvrstitev DM v plačni razred ali določitev razponov plačnih razredov;
Strokovni direktorji, pomočniki, namestniki DM strokovnih direktorjev oz. strokovnih vodij se uvrstijo najmanj en plačni razred nižje kot DM direktorjev; DM namestnikov direktorjev in članov uprave se uvrstijo najmanj dva plačna razreda nižje; DM pomočnikov direktorjev se uvrstijo najmanj pet plačnih razredov nižje. Plačni razred za ta DM določi organ upravljanja!
Nekaj primerov plačnih razredov direktorjev v občini Šifra DM Tip osebe Ime DM Plačni razred B 017316 Osnovna šola Ravnatelj OŠ 42 50 B 017327 Glasbena šola Ravnatelj OŠ 42 50 B 017334 Zdravstveni dom Direktor ZD 50 55 B 017336 Lekarna Direktor LEK 47 53 B 017801 Občinska uprava Direktor/tajnik 44 54 B 017840 Knjižnica Direktor KNJ 40 48
Od teorije k praksi – nadzor plač – 1. Ali je delovno mesto javnega uslužbenca določeno v sistemizaciji (upoštevaj izjeme po 2. odst. 55. člena ZJU)? Ali je to delovno mesto sistemizirano v skladu s predpisi? Ali je sistemizirano delovno mesto in naziv določen v katalogu funkcij, delovnih mest in nazivov? Ali so plačni razredi v skladu s KPJS? Nepravilnosti: delovno mesto ni sistemizirano (kršitev 21. člena in 1. odst. 55. člena ZJU). delovno mesto ni sistemizirano v skladu s predpisi (kršitev 6. odst 7. člena ZSPJS, sistemizirano delovno mesto in naziv ni določen v katalogu funkcij, delovnih mest in nazivov (kršitev 5. odst. 7. člena ZSPJS). plačni razredi v sistemizaciji niso usklajeni s KPJS
Od teorije k praksi – nadzor plač – 2. Ali je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas v skladu s predpisi? Ali so bili izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe za določen čas? Ali javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta? Nepravilnosti: Pogoji za sklenitev pogodbe za določen čas niso bili izpolnjeni (kršitev 68. člena ZJU). Javni uslužbenec ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta, določenih v sistemizaciji (kršitev 20. člena ZDR)
Od teorije k praksi – nadzor plač – 3. Ali so bili uradniki pravilno imenovani v naziv? Ali je uradnik izpolnjeval pogoje za imenovanje v naziv, navedene v členih 86. do 88. ZJU? Ali je bil uradnik imenovan v naziv z odločbo? Ali je uradnik ob zadnjem napredovanju izpolnjeval pogoje za napredovanje v nazivu? Ali je javni uslužbenec, ki je v letu 2011 oziroma 2012 napredoval v naziv ali višji naziv, pridobil pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. 6. 2013? Ali je uradnik napredoval v skladu s predpisi? Ali je bil postopek napredovanja pravilen?
Od teorije k praksi – nadzor plač – 4. Nepravilnosti: Uradnik ni izpolnjeval pogojev za imenovanje v naziv (kršitev 86. , 87. , 88. člena ZJU). Uradnik ni bil imenovan v naziv z odločbo (kršitev 3. odst. 84. člena ZJU). Uradnik ni izpolnjeval pogojev za napredovanje v naziv (kršitev 3. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive ). Uradnik je napredoval v višji naziv kakor bi bilo pravilno (kršitev 6. , 7. , 8. , 9. , 10. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive)
Od teorije k praksi – nadzor plač – 5. Javni uslužbenec, ki je v letu 2011 oziroma 2012 napredoval v naziv ali višji naziv, ni pridobil pravice do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. 6. 2013 (kršitev 2. odst. 163. člena : ZUJF) · Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev ni bil izveden do 15. marca tekočega leta (kršitev 11. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive). Predstojnik o napredovanju ni odločil do 15. aprila tekočega leta: pravice, ki so izhajale iz višjega naziva, uradniku niso pripadale od 1. maja koledarskega leta
Od teorije k praksi – nadzor plač – 6. Ali je delodajalec javnemu uslužbencu pravilno določil osnovno plačo? Ali je delodajalec funkcionarjem pravilno določil osnovno plačo? Ali je bila funkcionarju znižana plača za znesek v višini 4 odstotkov njegove osnovne plače? Ali je delodajalec pripravniku pravilno določil osnovno plačo? Ali so plače po 1. 7. 2012 pravilno znižane za 8 % ob ustreznem upoštevanju odprave plačnih nesorazmerij?
Od teorije k praksi – nadzor plač – 7. Nepravilnosti: Delodajalec JU ni pravilno določil osnovne plače. Organ, pristojen za določitev plače funkcionarju ni pravilno določil osnovne plače Funkcionarju ni bila znižana plača za znesek v višini 4 odstotkov njegove osnovne plače Delodajalec pripravniku ni pravilno določil osnovne plače Za uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred niso obstajali utemeljeni razlogi in soglasje (kršitev 2. odst. 19. člena ZSPJS). Javni uslužbenec ob premestitvi na drugo delovno mesto oziroma ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi o delu na drugem delovnem mestu v nižjem ali istem tarifnem razredu ni obdržal števila plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu (kršitev 20. člena ZSPJS). Javni uslužbenec je bil uvrščen v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem (kršitev 19. člena ZSPJS).
Od teorije k praksi – nadzor plač – 8. Ali je bila osnovna plača na podlagi napredovanja v višji plačni razred določena v skladu s predpisi? Ali je javni uslužbenec, ki je v letu 2012 napredoval v višji plačni razred pridobil pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. junijem 2013? Ali je javni uslužbenec, ki je izpolnjeval pogoje za napredovanje v letu 2011, v letu 2011 napredoval? Ali je javni uslužbenec ob zadnjem napredovanju v višji plačni razred po opravljeni prevedbi napredoval v skladu s predpisi? Ali je javni uslužbenec izpolnjeval pogoje za napredovanje v višji plačni razred?
Od teorije k praksi – nadzor plač – 9. Ali je javni uslužbenec napredoval v višji plačni razred v višjem tarifnem razredu v skladu s predpisi? Ali je ob prenehanju mandata direktorju bilo upoštevano število napredovanj v skladu s predpisi? Ali se je direktorju pravilno določila ocena delovne uspešnosti po prenehanju mandata? Ali sta bila obvestilo in pisni predlog aneksa javnemu uslužbencu izročena najkasneje do 31. marca v letu, ko je izpolnil pogoje za napredovanje v višji plačni razred? Ali je javnemu uslužbencu pripadla plača na osnovi plačnega razreda, pridobljenega z napredovanjem, od 1. aprila v letu, ko je izpolnil pogoje za napredovanje v višji plačni razred oz. Z dnem, določenim z ZIU, ZDIU ali ZUJF? Ali je funkcionar napredoval v višji plačni razred? Ali je direktor napredoval v višji plačni razred?
Od teorije k praksi – nadzor plač – 10. Nepravilnosti: Javni uslužbenec, ki je v letu 2012 napredoval v višji plačni razred, ni pridobil pravice do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. junijem 2013. Od 1. 1. 2012 do 30. 5. 2012 je pravico do plače javnih uslužbencev, ki so v letu 2012 napredovali v višji plačni razred določal 1. odst. 6. člena ZDIU 12. Javni uslužbenec, ki je v letu 2011 izpolnil pogoje za napredovanje, je v letu 2011 napredoval v višji plačni razred (kršitev 1. odst. 8. člena ZIU). Javni uslužbenec je napredoval za več plačnih razredov kot je dovoljeno (kršitev 16. člena ZSPJS). Javni uslužbenec je napredoval prej kot v treh letih. Javni uslužbenec ni izpolnjeval pogojev za napredovanje v višji plačni razred
Od teorije k praksi – nadzor plač – 11. JU je napredoval v višji plačni razred od najvišjega plačnega razreda plačne podskupine (kršitev 18. člena ZSPJS). Direktorju ob prenehanju mandata ni bilo pravilno upoštevano število napredovanj (kršitev 9. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede). Direktorju po prenehanju mandata niso bile pravilno določene ocene delovne uspešnosti (kršitev 2. in 3. odst. 9. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede). Obvestilo in pisni predlog aneksa javnemu uslužbencu nista bila izročena najkasneje do 31. marca v letu, ko je izpolnil pogoje za napredovanje v višji plačni razred (kršitev 3. odst. 7. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede).
Od teorije k praksi – nadzor plač – 12. JU plača na osnovi plačnega razreda, pridobljenega z napredovanjem, ni pripadla od 1. aprila v letu, ko je izpolnil pogoje za napredovanje. Velja za napredovanja v plačni razred pred letom 2011. Funkcionar je napredoval v višji plačni razred (kršitev 5. odst. 16. člena ZSPJS). Direktor je napredoval v višji plačni razred (kršitev 6. odst. 16. člena ZSPJS).
Od teorije k praksi – nadzor plač – 13. Ali so bili javnim uslužbencem položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za mentorstvo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, dodatek za dvojezičnost, dodatek za manj ugodne delovne pogoje, dodatki za nevarnost in posebne obremenitve in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času določeni v skladu s predpisi? Ali so bili javnemu uslužbencu za delo v tujini dodatek za oddaljenost, dodatek za zahtevnost dela v tujini, dodatek za opravljanje finančnih, varnostnih in drugih dodatnih nalog, dodatek za nevarnost, dodatek za posebne življenjske razmere v tujini, dodatek za delovno dobo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, položajni dodatek in dodatek za pripravljenost in premestljivost določeni v skladu s predpisi? Ali so bili funkcionarju poleg dodatka za delovno dobo obračunani tudi drugi dodatki?
Od teorije k praksi – nadzor plač – 14. Ali skupna višina vseh dodatkov iz 29. in 30. člena ZSPJS presega 20 odstotkov osnovne plače? Ali je dodatek za dežurstvo obračunan v skladu z 48. členom KPJS? Ali delodajalec hrani ustrezne listine s katerimi dokazuje upravičenost izplačila dodatka izpis iz evidenčne ure, odredbo o nadurnem delu, ipd. ? Ali je bil položajni dodatek, dodatek za manj ugodne delovne pogoje, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve in dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času izplačan direktorjem?
Od teorije k praksi – nadzor plač – 15. Ali so bila sredstva za plačilo delovne uspešnosti javnemu uslužbencu iz naslova povečanega obsega dela v skladu s predpisi? Ali je obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela skladen s predpisi? Ali ima delodajalec pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti? Ali delodajalec razpolaga s pisnim dogovorom med javnim uslužbencem in predstojnikom oziroma direktorjem o povečanem obsegu dela? Ali so bili izpolnjeni pogoji in merila za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela? Ali je višina dela plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v skladu s predpisi?
TRANSFERI – DEFINICIJA, PREJEMNIKI – 1. Transfer – nepovratno, nepoplačljivo plačilo, za katero država /lok. skupnost od prejemnika sredstev ne pridobi v povračilo nobene protiusluge – materiala, storitve. Ločimo tekoče in investicijske. Med tekoče transfere sodijo subvencije (podpore, pomoči za določene namene, prejemniki javna, zasebna podjetja, fin. institucije, posamezniki) transferi posameznikom in gospodinjstvom ( nezaposleni, varstvo otroka in družine, socialno varstvo, vojni invalidi, veterani, žrtve vojnega nasilja, pokojnine, nadomestila plače, štipendije. . . ), transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam (tisti pravni subjekti, katerih cilj delovanja ni pridobitev dobička, ampak dobrodelen ali uresničujejo javni interes – RK, gasilska, športna društva. . );
TRANSFERI – DEFINICIJA, PREJEMNIKI – 2. drugi tekoči domači transferi (transferi lokalnim skupnostim, za razvoj podeželja, obnovo vasi, za demografsko ogrožena območja. . . ), tekoči transferi v sklade soc. zavarovanja (ZPIZ, ZZZS), tekoči transferi v druge javne sklade in agencije , zavodom in JGZ (za izvajanje njihovih nalog na področju negospodarskih in gospodarskih javnih služb, za plače zaposlenih. . izdatek za blago in storitve); tekoči transferi v tujino (razne članarine). Investicijski transferi nepovratni odhodni, namenjeni za investicije prejemnikov iz proračunskih sredstev.
TRANSFERI – Pravne podlage ZJF Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog UL RS, št. 56/11) Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (UL RS, št. 50/07, 61/08. ) Pri dodelitvi transferov, ki predstavljajo državno pomoč, pa postopek dodelitve dodatno opredeljuje tudi Zakon o spremljanju državnih pomoči (UL RS, št. 37/04)
TRANSFERI – Pravne podlage ZJF določa, da mora neposredni proračunski uporabnik za dodelitev sredstev določiti zahteve in merila, ki morajo biti objektivno utemeljena in določena na način, ki subsidiarno upošteva načela zakona, ki ureja javna naročila. Sredstva se praviloma dodeljujejo z javnim razpisom, razen če so za sklenitev neposredne pogodbe izpolnjeni pogoji iz 106. j člena ZJF. Podrobneje je postopek dodelitve urejen v uredbi o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev.
TRANSFERI – Pravne podlage Postopek dodelitve sredstev določa pravilnik za primere, ko se sredstva ne dodeljujejo na podlagi ZJF in uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev. Tudi po določilih pravilnika o postopkih se tekoči transferi praviloma dodeljujejo z javnim razpisom, razen če so za sklenitev neposredne pogodbe izpolnjeni vsi predpisani pogoji. V 215. členu pravilnika o postopkih je določeno, da se pravilnik ne uporablja, če je postopek za dodelitev sredstev tekočih transferov urejen s posebnim zakonom ali podzakonskim predpisom.
TRANSFERI – Pravne podlage Tekoči transferi za zagotavljanje storitev prevozov učencev osnovnih šol Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 16/07 UPB 5, 36/08, 58/09 (64/09 popr. , 65/09 popr. ), 20/11) Zakonom o osnovni šoli (UL RS, št. 81/06 UPB 3, 102/07, 107/10, 87/11) Tekoči transferi za zagotavljanje institucionalnega varstva za odrasle Zakon o socialnem varstvu (UL RS, št. 3/07 UPB 2 (23/07 popr. , 41/07 popr. ), 57/12) iz proračuna občine se med drugim financirajo tudi stroški storitev v zavodih za odrasle, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (UL RS, št. 110/04, 124/04)
TRANSFERI – Pravne podlage Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (UL RS, št. 62/10, 40/11) Tekoči transferi za plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev Zakon o vrtcih (UL RS, št. 100/05 UPB 2, 25/08, 36/10) Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam na področju kulture: Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (UL RS, št. 77/07 UPB 1, 56/08, 4/10, 20/11) na področju športa: Zakon o športu (UL RS, št. 22/98) na področju otroških in mladinskih dejavnosti na področju humanitarnih dejavnosti
TRANSFERI – Pravne podlage Tekoči transferi v javne zavode: Zakon o zavodih (UL RS, št. 12/91, 8/96) Tekoči transferi za plačilo storitve pomoč družini na domu
TRANSFERI – najpogostejše nepravilnosti iz revizij računskega sodišča občina je financirala storitve namestitve v nadomestnih oblikah bivanja in oskrbe izven mreže javne službe, čeprav občinski svet ni sprejel odločitve, da občina financira tudi storitve institucionalnega varstva, kadar se izvajajo izven okvira javne službe, kar je v neskladju z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev župan ni sprejel sklepa o začetku postopka za izbiro kulturnih programov in projektov; v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji občina ni navedla načina uporabe oziroma vrednotenja meril, kar je v nasprotju z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo
TRANSFERI – najpogostejše nepravilnosti iz revizij računskega sodišča v razpisni dokumentaciji ni navedla, kdo s sklepom odloči o dodelitvi sredstev in kdo o pritožbi zoper sklep o dodelitvi sredstev, razpisna dokumentacija tudi ni vsebovala vzorca pogodbe s prejemniki sredstev ni sklenila pogodb o dodelitvi sredstev, kar je v neskladju z ZJF ni izvajala nalog usklajevanja programov dela in finančnih načrtov javnega zavoda ter ni izvajala celovitega nadzora nad poslovanjem javnega zavoda javno naročilo storitev prevozov učencev je oddala po postopku s pogajanji brez predhodne objave, za uporabo katerega niso bili izpolnjeni predpisani pogoji
TRANSFERI – najpogostejše nepravilnosti iz revizij računskega sodišča pred plačilom ni mogla v celoti preveriti višine obveznosti iz računov za stroške storitev v zavodih za odrasle ni sprejela lokalnega programa za kulturo; prejemniku sredstev na področju kulture je z neposredno pogodbo dodelila sredstva, ne da bi prej izvedla javni razpis oziroma javni poziv; navedeni ravnanji sta v neskladju z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo izvajalcem športnih programov je dodelila sredstva ne da bi prej izvedla javni razpis, kar je v neskladju z Zakonom o športu prejemniku sredstev na področju turizma in prejemnikom sredstev na različnih področjih je z neposredno pogodbo ali na podlagi vloge dodelila sredstva , ne da bi prej izvedla javni razpis po postopku, določenem v Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije
TRANSFERI – najpogostejše nepravilnosti iz revizij računskega sodišča sredstev splošne proračunske rezervacije ob porabi ni razporedila v finančni načrt občine, kar je v neskladju z ZJF na podlagi odločbe, ki je vsebovala določilo o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v korist občine, ni zagotovila vpisa te zaznambe v zemljiško knjigo, kar kaže na pomanjkljivo delovanje notranjih kontrol župan je v komisijo za šport imenoval člane, ki so bili s prejemniki sredstev interesno povezani, kar je v neskladju s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije
TRANSFERI – najpogostejše nepravilnosti iz revizij računskega sodišča pri določitvi ocenjene vrednosti javnega naročila storitev prevozov učencev v osnovno šolo ni upoštevala določil Zakona o javnih naročilih, zato teh storitev ni oddala po enem od predpisanih postopkov javnega naročanja S prejemnikom sredstev je bila sklenjena neposredna pogodba, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji
Nadzor v javnih zavodih Preverjamo: računovodske izkaze in pravilnost poslovanja. Pregled temelji na preveritvi pravilnosti podatkov, ki so evidentirani v poslovnih knjigah zavoda in izkazani v računovodskih izkazih: bilanci stanja na dan 31. 12. xxxx izkazu prihodkov in odhodkov od 1. 1. do 31. 12. xxxx,
Nadzor v javnih zavodih Ugotavljamo 1) Popolnost Poslovni dogodki, ki so dejansko nastali, so knjiženi in s tem tudi v celoti vključeni v računovodske izkaze. Ne obstajajo sredstva in obveznosti, ki ne bi bili evidentirani, ali postavke, ki ne bi bile razkrite. 2) Nastanek, obstoj ter pravice in obveznosti Knjižene transakcije so posledica dejanskih dogodkov in pripadajo organizaciji. Sredstva ali obveznosti obstajajo in pripadajo organizaciji. 3) Točnost (knjiženje) Poslovni dogodki so evidentirani v pravem (točnem) znesku. 4) Časovni presek Transakcije so evidentirane v časovnem obdobju, v katerem so nastale.
Nadzor v javnih zavodih Vrednotenje sredstva in obveznosti so pravilno vrednotena in imajo ustrezno knjižno vrednost. Predstavitev bilančna kontna stanja niso prikazana na zavajajoč način in razkrite so vse informacije, ki so potrebne za pošteno predstavitev v skladu s strokovnimi standardi oziroma pravnimi zahtevami. Postavka je razkrita, razvrščena in opisana v skladu s pravili računovodskega poročanja. Zakonitost transakcije so opravljene v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami
Nadzor v javnih zavodih Predpisi, ki veljajo za javne zavode (za računovodenje): Zakon o računovodstvu Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava SRS (uporabijo le, če s predpisi ni drugače določeno) Ker so JZ določeni uporabniki enotnega kontnega načrta, pripoznavajo prihodke in odhodke po načelu nastanka poslovnega dogodka – razlika od proračunskih uporabnikov, ki pripoznavajo prihodke in odhodke po načelu denarnega toka.
Nadzor v javnih zavodih Letno poročilo JZ Računovodsko poročilo (Računovodski izkazi s prilogami in pojasnila k izkazom) Poslovno poročilo Računovodski izkazi: Bilanca stanja s prilogami (prikazuje vse, kar JZ ima – tudi sredstva v upravljanju – in kar dolguje) Izkaz prihodkov in odhodkov JZ praviloma nima lastnih nepremičnin, pač pa te prejme od ustanovitelja v upravljanje.
Nadzor v javnih zavodih Za JZ veljajo: ZJF v omejenem obsegu – v delu, ki se nanaša na pripravo letnega/finančnega načrta ZJN 2 ZJU (le v splošnem delu) – do vključno 21. člena ZSPJS – v celoti Zakon o delovnih razmerjih Panožne kolektivne pogodbe
JAVNA PODJETJA Organizirana po Zakonu o gospodarskih družbah (UL RS, št. 65/09 UPB 3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13), zato poslovne knjige vodijo na enak način kot vse gospodarske družbe. Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (UL RS, št. 33/11 ZPFOLERD 1) – 7. člen: (1) Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, ki poleg dejavnosti, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali pooblastila, izvajajo še druge dejavnosti, vodijo ločene računovodske evidence po posameznih dejavnostih. (2) Izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili iz prejšnjega odstavka ne smejo javnih in drugih sredstev, ki jih prejmejo v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali pooblastila, uporabiti za financiranje svojih drugih dejavnosti.
JAVNA PODJETJA 8. člen ZPFOLERD 1 (1) Za vodenje ločenih računovodskih evidenc po posameznih dejavnostih se uporabljajo sodila. Sodila, ki so namenjena razporejanju posrednih stroškov po dejavnostih, temeljijo na računovodskih načelih. (2) Pri razporejanju posrednih stroškov je treba uporabiti sodila, ki temeljijo na aktivnostih, ki te stroške povzročajo. Če teh aktivnosti ni mogoče določiti, se uporabijo sodila delitve posrednih stroškov na podlagi deleža neposrednih stroškov. (3) Določitev in spremembo sodil sprejme organ nadzora posameznega izvajalca z izključno ali posebno pravico ali pooblastilom na predlog organa vodenja.
JAVNA PODJETJA 6 največjih težav v praksi: • občine imajo javna podjetja le za t. i. „IN HOUSE“ javna naročila • v Nadzorne svete so imenovani predstavniki, ki ne poznajo ciljev občine in neustrezno zastopajo interese občine • občina ne spremlja poslovanja svojih javnih podjetij (FN, LP …) • občina hoče nižjo ceno komunalnih storitev, pa ne nadzira cen in ne prouči elaboratov za oblikovanje cen • občina od javnih podjetij ne zahteva ciljev, kazalcev • povsem neustrezni in neažurni odloki o izvajanju GJ
JAVNA PODJETJA Razmerje med občino in javnim podjetjem: GJI Občine morajo zagotavljati funkcionalno in obratovalno sposobnost GJI ter zamenjavo dotrajanih omrežij, objektov in naprav po preteku amortizacijske dobe. Posledica nerealnega obračunavanja amortizacije in nenamenske porabe zbranih sredstev, predvsem pri dejavnosti oskrbe s pitno vodo in odvajanju odpadne vode, je vzrok za zastarevanje omrežja, vse več poškodb in dezinvestiranje prekinitve in zmanjševanje obratovalne sposobnosti Najemno razmerje za GJI (JP nimajo več sredstev v upravljanju) Ključno vlogo pri tem ima obračunavanje realne amortizacije Lokalne skupnosti so postale ne le formalni, ampak dejanski lastnik javne infrastrukture na svojem območju.
JAVNA PODJETJA – oblikovanje cen Elaborat na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (UL RS, št. 87/12, 109/12 Uredba MEDO) – rok do 31. 3. 2014 le za GJS varstva okolja (individualna raba), cene izvajalca GJS ne smejo presegati konkurenčnih cen na trgu, lahko so le enake ali nižje, v kolikor JP ni sposobno izvajati GJS po konkurenčnih cenah, je za občino smotrneje oddati koncesijo za izvajanje GJS, kar za projekte večjih vrednosti določa tudi 8. čl. ZJZP, ni upravičeno financirati (subvencionirati) JP tako, da se mu pokrije vse, tudi morebitne neupravičene stroške, Občina ni dolžna zagotavljati subvencije v višini, ki bi zagotavljala ničelni poslovni izid JP, saj je dolžna subvencionirati le morebitno razliko v ceni v zvezi z upravičenimi stroški
JAVNA PODJETJA – oblikovanje cen Preveriti, kako je urejeno v občinskih aktih? način izračuna subvencije v skladu z Uredbo MEDO roke, v katerih se subvencije zagotavljajo možnost kompenziranja subvencij in najemnine zaradi izognitve nepotrebnemu denarnemu toku nepridobitne uporabnike oziroma način določanja nepridobitnih uporabnikov postopek vračila subvencije, če bi bil nakazan previsok znesek
JAVNA PODJETJA – plače, prejemki Ne velja ZSPJS Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (UL RS, št. 21/10, 8/11) ZDR 1 Panožne kolektivne pogodbe
HVALA ZA POZORNOST
Скачать презентацию IZVAJANJE NADZORA V OBČINI mag Urška Ilić Vidergar
d696d657722406e01811d6114582ec16.ppt