Скачать презентацию FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE Celje Študijska Скачать презентацию FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE Celje Študijska

1479246d84b38d4940de6f25add22434.ppt

  • Количество слайдов: 108

FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE Celje Študijska enota Nova Gorica PODJETNIŠTVO Lampret Miran, FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE Celje Študijska enota Nova Gorica PODJETNIŠTVO Lampret Miran, univ. dipl. ekon. predavatelj Študijsko leto 2013/14

IZVAJALCI PREDMETA PODJETNIŠTVO na FKPV Izvajalci: n pred. Miran Lampret, univ. dipl. ekon. n IZVAJALCI PREDMETA PODJETNIŠTVO na FKPV Izvajalci: n pred. Miran Lampret, univ. dipl. ekon. n viš. pred. mag. Vinko Zupančič, univ. dipl. ekon. pred. Petra Vovk Škerl, univ. dipl. ekon. n

Literatura in pripomočki n n Skripta: 1. PODJETNIŠTVO. Celje 2008. Visoka komercialna šola Celje. Literatura in pripomočki n n Skripta: 1. PODJETNIŠTVO. Celje 2008. Visoka komercialna šola Celje. (Marko Rajter, Vinko Zupančič, Petra Vovk Škerl, Majda Kralj, Štefka Gorenak ) Pripomočki za izpit in pripravo poslovnega načrta: = Navodila za sodelovanje pri predmetu ter za izdelavo pisnih in drugih nalog pri predmetu = Priročnik za izdelavo poslovnega načrta , oktober 2010; (Rajter, Zupančič, Lampret, Vovk Škerl) = Orodje za pripravo tekstualnega dela poslovnega načrta-word (2010/2011) = Orodje za izdelavo finančnega dela poslovnega načrta-excel

OBVEZNOSTI PREDMETU n Izdelava Poslovnega načrta ( v skupini) …. . n Pismeni izpit OBVEZNOSTI PREDMETU n Izdelava Poslovnega načrta ( v skupini) …. . n Pismeni izpit …………………. . 50% Študentove obveznosti: + Predavanja (priporočljiva udeležba) ++ Vaje (obvezne – 50% ) +++ Izdelava poslovnega načrta (obvezno) ++++ Pismeni izpit (obvezno) 50%

IZPIT Oceno pri predmetu sestavljata: poslovni načrt 50 točk, od tega: 30 točk opisni IZPIT Oceno pri predmetu sestavljata: poslovni načrt 50 točk, od tega: 30 točk opisni del 20 točk finančni del pisni izpit 50 točk: n n Vsak del (PN in izpit) posebej mora biti pozitiven!

PRIPRAVA POSLOVNEGA NAČRTA (skupinska seminarska naloga ) n Pripomočki za pripravo poslovnega načrta: *** PRIPRAVA POSLOVNEGA NAČRTA (skupinska seminarska naloga ) n Pripomočki za pripravo poslovnega načrta: *** Podlage za pripravo tekstualnega dela poslovnega načrta *** Priročnik za izdelavo poslovnega načrta *** Excel tabele za izdelavo finančnega dela Poslovnega načrta *** Navodila za pripravo finančnega dela poslovnega načrta n podjetniška skupina za poslovni načrt: 5 članov n Študentska razdelitev zadolžitev med člani: vodja – direktor, trženje, finance-računovodstvo, kadri, tehnično področje, … n Start up poslovni načrt; 20 -25 strani + priloge; n n Na vajah bomo “pripravljali” poslovni načrt ( obvezno prinesete en prenosni računalnik; nanj si naložite podlage - word in finančni del - excel) Obrazec oddate na drugem predavanju: torek, 4. marca 2014 ( imena skupine oz. firma podjetja oz. naslov poslovnega načrta, zadolžitve, dejavnost podjetja )

Oddaja poslovnega načrta n V pisni obliki: na referat Študijske enote Nova Gorica do Oddaja poslovnega načrta n V pisni obliki: na referat Študijske enote Nova Gorica do vključno torka, 25. 3. 2014 do 16. 00 n V elektronski obliki do ponedeljka, 24. 3. 2014 do 24. 00 na mail: [email protected] net

TERMINI PREDAVANJ IN VAJ n n n Sobota, 1. 3. 2014 …. Predavanja Torek, TERMINI PREDAVANJ IN VAJ n n n Sobota, 1. 3. 2014 …. Predavanja Torek, 4. 3. 2014…. . Predavanje + Vaje PN Petek, 7. 3. 2014 …. Predavanja Sobota , 8. 3. 2014 …. . Predavanje + Vaje PN Petek, 14. 3. 2014 …. . Vaje Ponedeljek, 17. 3. 2014…. . Vaje + priprava na izpit n Ponedeljek, 24. 3. 2014 …. . Zadnji rok za e-oddajo PN Torek, 25. 3. 2014 …. . Zadnji rok za oddajo pisnega PN n Petek, 28. 3. 2014 …… IZPIT

ZAKAJ ŠTUDIJ PODJETNIŠTVA ? n Splošna inteligenca ekonomistov – v gospodarstvu in negospodarstvu prevladujoča ZAKAJ ŠTUDIJ PODJETNIŠTVA ? n Splošna inteligenca ekonomistov – v gospodarstvu in negospodarstvu prevladujoča razvojna “miselnost” n Če ste že podjetnik n Če želite zajadrati med podjetnike n Če boste pomagali drugim podjetnikom n Če boste poslovno sodelovali s podjetniki n Če boste zaposleni v podpornih inštitucijah ali v podjetju, kjer je prisotno notranje podjetništvo

VSEBINA PREDMETA n ZGODOVINA PODJETNIŠTVA IN TEMELJNI POJMI PODJETNIŠTVA - Zgodovina podjetništva - Podjetništvo VSEBINA PREDMETA n ZGODOVINA PODJETNIŠTVA IN TEMELJNI POJMI PODJETNIŠTVA - Zgodovina podjetništva - Podjetništvo - Podjetnikovo okolje - Podjetniški proces n OBLIKE PODJETNIŠTVA (klasično podjetništvo, individualno podjetništvo, družinsko podjetje, franšizing, žensko podjetništvo, dinamično podjetništvo, samozaposlitve, obrt, delo na domu, …. ) n PRAVNI VIDIKI PODJETNIŠTVA ( oblike družb, ustanovitev in zapiranje podjetja) n VODENJE PODJETJA IN UPRAVLJANJE RASTI, GLOBALIZACIJA PODJETJA n POSLOVNI NAČRT – rdeča nit predavanj in vaj n PODJETNIŠKA ETIKA IN MORALA

KAJ JE PODJETNIŠTVO Eden ključnih dejavnikov svetovne gospodarske rasti. PODJETNIŠRTVO JE PROCES V KATEREM: KAJ JE PODJETNIŠTVO Eden ključnih dejavnikov svetovne gospodarske rasti. PODJETNIŠRTVO JE PROCES V KATEREM: n Podjetniki prevzemajo tveganja n Ustvarjajo nekaj novega n Za to so nagrajeni

VLOGA PODJETNIŠTVA V GOSPODARSKEM RAZVOJU n BISTVEN PROCES ZA GOSPODARSKI RAZVOJ n VELIKO ŠTEVILO VLOGA PODJETNIŠTVA V GOSPODARSKEM RAZVOJU n BISTVEN PROCES ZA GOSPODARSKI RAZVOJ n VELIKO ŠTEVILO MALIH PODJETIJ JE ODRAZ VELIKE VLOGE PODJETNIŠTVA n Podjetništvo v sedaj razumljenem pomenu poznamo že preko 300 let; velik razmah v zadnjih desetletjih; v SLO po osamosvojitvi hitra rast podjetništva; n VPLIV PODJETNIŠTVA NA OKOLJE IN OKOLJA NA PODJETNIŠTVO

PODJETNIŠTVO SKOZI ČAS • Razumevanje in pogled na podjetništvo in podjetnika se je skozi PODJETNIŠTVO SKOZI ČAS • Razumevanje in pogled na podjetništvo in podjetnika se je skozi čas razlikovalo in nadgrajevalo; • Razvijala se je teorija podjetništva; n SREDNJI VEK: podjetnik ni prevzemal tveganja – vodil je projekte n 16. in 17. STOLETJE: podjetnik je mož, ki se loti vodstva ekspedicije n 18. STOLETJE: Termin označuje še druge n 19. STOLETJE: Izpostavljen je podjetnik; upravljanje in management ter n 20. STOLETJE: Glavni je podjetnik kot koordinator, inovator in vodja; (gradnja katedral, gradov, …) (negotovo delo, v primeru uspeha bogato nagrajeno) cest, mostov, arhitekte) pustolovske poklice (graditelji inovativnost; ločitev kapitalist –podjetnik; bistvo tveganje in negotovost, ki jo prevzema; lastnosti se da tudi pridobiti;

Podjetništvo iz leta 1720 …. Richard Cantillon: Podjetnik je špekulant Začetnik teorij o podjetništvu Podjetništvo iz leta 1720 …. Richard Cantillon: Podjetnik je špekulant Začetnik teorij o podjetništvu (umrl leta 1734) - oče termina podjetnik; - podjetnik je prevzemnik tveganja; veliko prispevajo k ekonomski vrednosti; - uvajajo novitete; so koordinatorji poslov; n Podjetnikje vmesni člen med proizvodnjo in porabo - kupuje pri proizvajalcih in prodaja kupcem n Podjetnikov motiv je dobiček (razlika med nabavno in prodajno ceno), ki pa je negotov n Podjetnik je špekulant, saj kupuje po fiksni ceni in si obeta s prodajo po višji ceni ustvariti dobiček n Podjetnik posluje v negotovem okolju in prevzema tveganje, ki ga ni moč zavarovati

Definicije podjetništva PO CANTILLONU …. Definicije in razumevanje podjetništva se v času nadgrajuje: INOVATOR Definicije podjetništva PO CANTILLONU …. Definicije in razumevanje podjetništva se v času nadgrajuje: INOVATOR + LOČITEV OD MANAGERJEV + UPRAVLJANJE + USTVARJALNI ORGANIZATOR + GLAVNI MEHANIZEM EKONOMSKIH SPREMEMB IN RAZVOJA + TEKMOVANJE S KONKURENCO + SPOSOBNOST SPOPADANJA Z GOSPODARSKIM NERAVNOVESJEM + ………

PODJETNIŠTVO skozi čas in definicije. Richard Cantillon ( 1680 – 1734) Jean Baptiste Say PODJETNIŠTVO skozi čas in definicije. Richard Cantillon ( 1680 – 1734) Jean Baptiste Say ( 1767 – 1832 ) Podjetnik je vsak, ki prejema negotove prejemke ( podjetnik je špekulant ) Podjetnik je usklajevalec proizvodnega procesa ( razmeji pojem kapitalist – podjetnik; loči dobičke podjetnikov od dobičkov kapitala) Israel Kirzner Podjetnik je posameznik, ki je izredno pozoren in ( 1824 – 1911) zato sposoben spoznati in izkoristiti priložnosti, ki so ostale neopažene ( buden na spremembe na katere potem hitro reagira). Joseph Alois Schumpeter ( 1883 – 1950) Podjetnik je inovator, ki razvija novo tehnologijo

NAJNOVEJŠA RAZVOJNA POT PODJETNIŠTVA NAJNOVEJŠA RAZVOJNA POT PODJETNIŠTVA

TEMELJNI POJMI n PODJETNIŠTVO n PODJETNIK n PODJETNIŠKI PROCES n PODJETNIŠKA PRILOŽNOST TEMELJNI POJMI n PODJETNIŠTVO n PODJETNIK n PODJETNIŠKI PROCES n PODJETNIŠKA PRILOŽNOST

PODJETNIŠTVO KOT DEL OKOLJA n . MAKRO OKOLJE MIKRO OKOLJE *** družina, *** referenčno PODJETNIŠTVO KOT DEL OKOLJA n . MAKRO OKOLJE MIKRO OKOLJE *** družina, *** referenčno okolje Ekonomsko, Kulturno, tehnično-tehnološko, naravno, družbeno-politično; PODJETNIK družina: vzgoja, oblikovanje vrednot, prizadevanje po dosežkih DEJAVNIKI MIKROOKOLJA SO LAHKO POZITIVNI ALI NEGATIVNI referenčne skupine: sodelavci, sošolci, prijatelji, mentorji, nacionalna manjšina

PODJETNIK n Je ključni element podjetniškega procesa n Različne definicije kdo je podjetnik – PODJETNIK n Je ključni element podjetniškega procesa n Različne definicije kdo je podjetnik – imajo pa vse neke skupne imenovalce n Podjetnikova osebnost n Tipične lastnosti podjetnika – uspešnega in neuspešnega

PODJETNIKOVE OSEBNOSTNE LASTNOSTI: n n n n želja po uspehu, predanost in zaupanje v PODJETNIKOVE OSEBNOSTNE LASTNOSTI: n n n n želja po uspehu, predanost in zaupanje v idejo, iniciativnost in odgovornost, vztrajnost, sposobnost učenja na napakah, obsedenost s priložnostjo, prilagodljivost (obvladovanje sprememb), preračunljivo obvladovanje tveganja, energičnost in dinamičnost, kreativnost in inovativnost, jasna vizija, samozaupanje in optimizem, samostojnost in neodvisnost…

NEKATERE SKUPNE LASTNOSTI PODJETNIKA Wiliam Bygrave ( 1994 – profesor podjetništva na Babson College NEKATERE SKUPNE LASTNOSTI PODJETNIKA Wiliam Bygrave ( 1994 – profesor podjetništva na Babson College v ZDA ) DESET LASTNOSTI, KI ZAČNEJO V ANGL. NA D : n Dream – Sanje: podjetnik ima vizijo n Decisiveness – Odločnost: odločno sprejemajo odločitve n Doer – Realizator: ko se odloči tudi realizira n Determination – Odločenost: privržen ideji in se ne predaja n Dedication – Privrženost: povsem se posveti svojemu poslu, včasih celo zanemari … n Devotion – Predanost: rad počne kar počne n Details – Podrobnosti: obvladati kritične detajle n Destiny – Usoda : sam želi odgovarjati za svojo usodo n Dollars – Denar: Denar je merilo uspeha, ne pa primarni motiv … n Distribute – Delitev: Lastništvo podjetja delijo s ključnimi delavci

SKUPNE ZNAČILNOSTI NEUSPEŠNIH PODJETNIKOV Raziskave kažejo na naslednje najpogostejše vzroke za propad malih podjetij: SKUPNE ZNAČILNOSTI NEUSPEŠNIH PODJETNIKOV Raziskave kažejo na naslednje najpogostejše vzroke za propad malih podjetij: n PODPOVPREČNA SKRB ZA NOTRANJO KONTROLO n ZAPOSTAVLJANJE KADROVSKE FUNKCIJE IN UPRAVLJANJA S ČLOVEŠKIMI VIRI Žabja teorija podjetniškega neuspeha: … paglavec … skuhana žaba ( večamo temperaturo vsako uro po eno stopinjo…) … krotji žabon … “Ameriški podjetniki so kot kuhane žabe. V vodi so. Temperatura se menja. Oni n tega ne čutijo in plavajo v krogu. Ne znajo reagirati na spremembe… “ Sindrom kuhane žabe: Howard Haas, profesor vodenja in strategij na University of Chicago

Funkcijske vloge sodobnega podjetnika PODJETNIK KOT KOORDINATOR PODJETNIK KOT RAZSODNIK PODJETNIK KOT INOVATOR PODJETNIK Funkcijske vloge sodobnega podjetnika PODJETNIK KOT KOORDINATOR PODJETNIK KOT RAZSODNIK PODJETNIK KOT INOVATOR PODJETNIK KOT NOSILEC TVEGANJA ?

PODJETNIK PREVZEMA TVEGANJA: finančno tveganje, n tveganje kariere, n tveganje v družini in okolju, PODJETNIK PREVZEMA TVEGANJA: finančno tveganje, n tveganje kariere, n tveganje v družini in okolju, n psihično tveganje. n

SE PODJETNIK RODI ALI NAREDI ? ? ? n Se košarkar, alpinist, … rodi SE PODJETNIK RODI ALI NAREDI ? ? ? n Se košarkar, alpinist, … rodi ali naredi ? KAJ VI MENITE ? ? ? n Se da naučiti podjetništva? n Osnovne sposobnosti … so tudi prirojene n Pomembno stalno usmerjanje in nadgradnja

Podjetništvo Podjetniški proces Podjetnik Podjetniška ideja PODJETNIŠKI PROCES Je odprt in dinamičen proces v Podjetništvo Podjetniški proces Podjetnik Podjetniška ideja PODJETNIŠKI PROCES Je odprt in dinamičen proces v katerem se z interakcijo podjetnika ( kot osebe oz. tima) podjetniške priložnosti in sredstev ustvarja nova vrednost. Nosilec podjetniškega procesa je podjetnik

Osnovna razmerja znotraj podjetniškega procesa TRI GONILNE SILE PODJETNIŠKEGA PROCESA Timmons: Osnovno razmerje podjetniškega Osnovna razmerja znotraj podjetniškega procesa TRI GONILNE SILE PODJETNIŠKEGA PROCESA Timmons: Osnovno razmerje podjetniškega procesa je razmerje med: n lastniki – ustanovitelji (podjetniki) eni strani, na n podjetniškimi priložnostmi na drugi strani ter potrebnimi n sredstvi in viri na tretji strani.

MODEL PODJETNIŠKEGA PROCESA Timmons, 1999 Komunikacije PRILOŽNOST Npr. velika, rastoča in neomejena Različnost Ustvarjalnost MODEL PODJETNIŠKEGA PROCESA Timmons, 1999 Komunikacije PRILOŽNOST Npr. velika, rastoča in neomejena Različnost Ustvarjalnost Negotovost, tveganje SREDSTVA Poslovni načrt Zelo omejena Stiki in pasti Vplivi okolja Menedžment Voditeljstvo OSEBNOST TEAM Trg kapitala Podjetnik - ustanovitelj

OD PODJETNIŠKE IDEJE DO USPEŠNEGA PODJETJA - Lampret, 2008 . Podjetje – Podjem uresničena OD PODJETNIŠKE IDEJE DO USPEŠNEGA PODJETJA - Lampret, 2008 . Podjetje – Podjem uresničena podjetniška priložnost Poslovna priložnost ( preizkušena in še neuresničena podjetniška ideja) Poslovna ideja ( še nepreizkušena)

Podjetništvo Podjetnik Podjetniški proces Podjetniška priložnost PODJETNIŠKA PRILOŽNOST Ena od treh gonilnih sil podjetniškega Podjetništvo Podjetnik Podjetniški proces Podjetniška priložnost PODJETNIŠKA PRILOŽNOST Ena od treh gonilnih sil podjetniškega procesa n Podjetnik jo mora prepoznati ( tam kjer je drugi ljudje ne) n Preizkušena (uresničljiva) podjetniška ideja – podjetniška ideja pa je še nepreverjena ; n Večji so posameznikovi ustvarjalni potenciali, več je možnosti za porajanje idej in več kot je idej večja je možnost podjetniških priložnosti; Ali razlikujemo inovacije in invencije ? ? ? ---- Inovacija ( novost – nov izdelek, storitev, tehnološki proces, tržni pristop, model vodenja, … - inovacije so torej ekonomsko uspešno realizirana invencija) ( tehnične in poslovne inovacije – novi proizvodi in poslovni modeli) ---- Invencija ( novosti, ki pa v praksi še niso realizirane)

KAKO DO POSLOVNE IDEJE ? ? GENERIRANJE PODJETNIŠKIH IDEJ n Idejo nam da kdo KAKO DO POSLOVNE IDEJE ? ? GENERIRANJE PODJETNIŠKIH IDEJ n Idejo nam da kdo drug ( poslušamo, sejmi, tujina, … ) n Ideja iz predhodne zaposlitve n Odkup pravice za ponudbo izdelka ali storitve ( pridobitev blagovne znamke, franšizing) n Sodelovanje podjetnika in izumitelja n Hobiji kot vir idej n Iskanje rešitev problemov ( svojih ali od drugih ljudi) – tudi nekonvencionalne rešitve n Samozaposlovanje ( razvijanje svojih zmožnosti v posel) n Tradicionalni družbeni dogodki ( poroke, pogrebi, … ) n Slučajne ideje n Sistematično iskanje idej – viharjenje možganov, n Vrzeli na trgu ( tržne niše) n …………. .

Avtor: Aleš Lisac Vir: Podjetnik, oktober, 2010 Kako do dobre ideje? . Berite članke… Avtor: Aleš Lisac Vir: Podjetnik, oktober, 2010 Kako do dobre ideje? . Berite članke… Teoretiki trdijo, da je za uspeh v podjetništvu ena od ključnih stvari dobra poslovna ideja. Kako pa pr Trg je poln vsega, kar se da izdelati. Dobiti novo idejo, ki se da uresničiti hitro in brez ogromnih je skoraj nemogoče. Do dobre ideje je zelo težko priti, če gledamo v zrak, na mizi pa imamo svinčnik in prazen list papirja. Začeti moramo z opomnikom, na katerem je, recimo, 30 vprašanj. Tokrat nimamo prostora, da bi vam predstavil serijo teh vprašaj. Zato poglejmo samo en primer vprašanja, ki lahko vodi do » novih « idej: Vprašajte se: kaj lahko dodate svojemu izdelku ali storitvi? Naredite to vajo za naslednje izdelke: prikolica za kampiranje, pralni stroj, knjiga. Kaj je mogoče tem trem izdelkom dodati, da bodo bolj izvirni, da boste prodali in zaslužili več? Prikolici za kampiranje dodajte dve kolesi in motor. Rezultat je priljubljeni avtodom. Pralnemu stroju dodajte navadno uro, ki kaže čas do zaključka pranja. Zakaj so za to » pogruntavščino « potrebovali 40 let? Knjigi dodajte podpis avtorja in že je vredna več. Kot vidite, je trik inovativnosti v postavljanju pravih vprašanj. Če začnete s pravimi vprašanji, boste prej ali slej našli nekaj novega, izvirnega. V eni od prihodnjih številk Podjetnika vam bomo predstavili še več pravih vprašanj, s katerimi boste tudi vi postali superinovativni. Datum objave: 08. 10. 2010

POTEK RAZVOJA PODJETNIŠKEGA PROCESA Lampret, 2008 Generiranje poslovnih idej Ustvarjalno razmišljanje; Podjetniška ideja (sposobnost POTEK RAZVOJA PODJETNIŠKEGA PROCESA Lampret, 2008 Generiranje poslovnih idej Ustvarjalno razmišljanje; Podjetniška ideja (sposobnost vizualizacije zastavljenega cilja) sposobnost Preverjanje ideje in iz ideje ustvariti poslovno priložnost Vrednotenje poslovne priložnosti – makro in mikro; Podjetniška priložnost Blitz poslovni načrt; Poslovni načrt Podjem – Podjetje uspešen posel Kaj je podjem? ? Podjetje kot pravna oblika podjema ( projekt); priskrba virov; start up oz. zagon podjetja; Manegement ustanovljenega podjetja Rast in razvoj podjema Upravljanje razvoja in rasti Podjetnik se transformira v managerja ali pa v aktivnega lastnika

PODJEM n Podjem je sinonim za poslovno aktivnost, ki ima svojo pravno obliko, če PODJEM n Podjem je sinonim za poslovno aktivnost, ki ima svojo pravno obliko, če se ustanovi podjetje ali pa se izvede kot projekt. n Podjem je rezultat delovanja treh gonilnih sil ( Po Timmonsu: podjetnika –tima; podjetniške priložnosti; uporabljenih resursov - sredstev in virov)

Okno priložnosti za uresničitev podjema ( ALI TUDI: KDAJ ZAČETI Z ZAGONOM PODJETJA) Velikost Okno priložnosti za uresničitev podjema ( ALI TUDI: KDAJ ZAČETI Z ZAGONOM PODJETJA) Velikost trga Ponudba . Povpraševanje Okno priložnosti 5 NAJBOLJŠI PODJETNIK DOJAME POTENCIAL PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI ŠE PREDNO SE ODPRE OKNO PRILOŽNOSTI 10 15 Čas ( leta )

Ena od treh gonilnih sil podjetniškega procesa SREDSTVA – RESURSI potrebna za uresničitev podjetniške Ena od treh gonilnih sil podjetniškega procesa SREDSTVA – RESURSI potrebna za uresničitev podjetniške priložnosti n Resursi so : * človeški viri, ** fizična sredstva in *** finančna sredstva. Ena od treh gonilnih sil podjetniškega procesa n Človeški viri: dober podjetniški tim; sodelavci; zunanji sodelavci; kako pritegniti k sebi dober kader? ? ? n Finančna sredstva ( lastni kapital, krediti sorodnikov, bančni krediti, subvencije, kapitalska vlaganja, tvegani kapital, poslovni angeli, evropska sredstva, . …) n Fizična sredstva ( prostori, zemljišče, oprema in stroji, tehnologija, pravice, … )

FAZNI PROCES ŽIVLJENSKEGA CIKLA PODJETJA Osnovni fazni model: Rojstvo: obvladati proizvod, poiskati prve kupce, FAZNI PROCES ŽIVLJENSKEGA CIKLA PODJETJA Osnovni fazni model: Rojstvo: obvladati proizvod, poiskati prve kupce, zagotovite startne finance, poiskati partnerje, enostavna pravno-statusna oblika Preživetje: po prvem poslu, problem dolgoročnega obstoja (rast trga, kupci, donosnost) Rast: nova organizacija, pravi poslovni model, nov odnos podjetnik, lastnik in delavec Zaton: optimalna velikost, prišli na cilj

TIPI PODJETNIKOV V “PODJETNIKU” KOT CELOVITI OSEBNOSTI SE SKRIVA MNOŽICA RAZLIČNIH TIPOV LJUDI, KI TIPI PODJETNIKOV V “PODJETNIKU” KOT CELOVITI OSEBNOSTI SE SKRIVA MNOŽICA RAZLIČNIH TIPOV LJUDI, KI SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO V OSEBNOSTNIH LASTNOSTIH, SPOSOBNOSTIH IN NAČINU PRISTOPA K PODJEMU. . Različni načini tipologije: glede na vrednote in cilje, glede na stopnjo inovativnosti, glede na stopnjo samostojnosti pri podjemu, …. Glede na stopnjo samostojnosti pri poslovnem podjemu: Notranji podjetniki Danhof – 1949: Franšiziji + inovativni ustvarjalci Kooperanti ++ imitativni sledilci Samozaposleni +++ gverilski strategi in taktiki Družinski podjetniki ++++ podjetniški lenuhi in špekulanti Lastniki malega podjetja Dinamični podjetniki ( entrepreneurs )

PODJETJA SO LAHKO RAZLIČNA Delitev podjetij po velikosti: n n mikro mala srednja velika PODJETJA SO LAHKO RAZLIČNA Delitev podjetij po velikosti: n n mikro mala srednja velika (do 9 zaposlenih) (od 10 do 49 zaposlenih) (od 50 do 249 zaposlenih) ( od 250 in več zaposlenih) Delitev glede na rast in razvoj podjetja: n brez potenciala rasti n dinamična podjetja / gazele * le 5 -8% podjetij, ** med gazelami le 2, 5% high tech, *** ustvarijo 77% rasti vseh gazel Temelj za nastanek teorije po Birchu – sloni, gazele, miške!

A… SK AL TE E SP n N IV AŽ David Birch, 1979: Sloni, A… SK AL TE E SP n N IV AŽ David Birch, 1979: Sloni, miške in gazele Tri skupine podjetij ( glede na rast, reakcijo na spremembe, togost, stabilnost, makroekonomski pomen… ) n SLONI (velika, močna, toga, stara) n MIŠKE (majhna, z visoko stopnjo reprodukcije) n GAZELE (majhna z izrednim potencialom rasti) n Gazele imenujemo tudi dinamična podjetja, njene lastnike pa dinamične podjetnike (kljub relativno majhnemu številu jim je moč pripisati skoraj celotno rast zaposlenosti)

IZBOR ZA SLOVENSKE GAZELE n Zlata GAZELA 2008 – ROK URŠIČ Instrumentation Technologies d. IZBOR ZA SLOVENSKE GAZELE n Zlata GAZELA 2008 – ROK URŠIČ Instrumentation Technologies d. o. o. Nova Gorica : UF I NS Škof ULATIO ja Lo NS ka KNA 2011: bno ju KLS L i za Obroč 2013 rjev o ke mot strajni v DE : 2012 vlje Trbo FT ESO W 2009 LUM : (pas AR I ivne G d. o. o. hiše ) KRKA d 2010: . d. Novo Mesto

REGIJSKE GAZELE SKOZI LETA n 2013 – nominiranka za slovensko: SMARTEH ( Miroslav Črv REGIJSKE GAZELE SKOZI LETA n 2013 – nominiranka za slovensko: SMARTEH ( Miroslav Črv - Podjetje, ustanovljeno leta 2000, n 2012: Bia Separations, sicer globalno visokotehnološko podjetje s področja biotehnologije. Njegova glavna dejavnost so razvoj, proizvodnja in prodaja monolitov CIM® ali inteligentnih filtrov za čiščenje in ločevanje makromolekul za potrebe farmacevtskih ter drugih biotehnoloških podjetij. 2011 – nominiranka za slovensko gazelo: SPIT Nova Gorica (čistilne naprave, jeklene konstrukcije) 2009 – nominiranka: All G Mont d. o. o. Renče 2008 – zlata gazela: Instrumentation technologies d. o. o. 2007 – bronasta gazela : I. T. d. o. o. 2006: bronasta gazela: FLUID Batuje 2005: bronasta gazela: Lesimpeks Nova Gorica 2004: bronasta gazela: Peloz d. o. o. Nova Gorica 2003: ---202: bronasta gazela: Cicipet Miren 2001: bronasta Systec System Technology Nova Gorica n n n n n razvija in izdeluje elektronske krmilne in regulacijske sisteme za potrebe klimatizacije, avtomatizacije poslopij in industrijskih procesov)

SLOVENSKI PODJETNIK LETA 2010 Marino in Marjetka Furlan, Nova Gorica INTRA LIGHTING d. o. SLOVENSKI PODJETNIK LETA 2010 Marino in Marjetka Furlan, Nova Gorica INTRA LIGHTING d. o. o. Podjetnik leta 2013 Dušan Olaj Podjetnik leta 2012 Albert Erman MAGNETI Ljubljana Podjetnik leta 2011 Podjetnik leta 2009 dr. UROŠ MERC Podjetnik leta 2005 dr. ALEŠ ŠTRANCER BIA SEPARATION d. o. o. BISOL d. o. o. BOŠTJAN ŠIFRAR SIBO G d. o. o. DUOL Brezovica

Najbolj inovativno evropsko podjetje 2010 Podjetnik leta 2003 IVO BOSKAROL, AJDOVŠČINA PIPISTREL d. o. Najbolj inovativno evropsko podjetje 2010 Podjetnik leta 2003 IVO BOSKAROL, AJDOVŠČINA PIPISTREL d. o. o. ( ultra lahka letala )

ODLOČITEV ZA PODJETNIŠTVO n NI ENOSTAVNA ODLOČITEV n SPREMEBA ŽIVLJENSKEGA SLOGA n NA ENI ODLOČITEV ZA PODJETNIŠTVO n NI ENOSTAVNA ODLOČITEV n SPREMEBA ŽIVLJENSKEGA SLOGA n NA ENI STRANI ŽELJA PO BITI PODJETNIK, NA DRUGI PA MOŽNOSTI n BI SE ODLOČILI ? ? n ZAKAJ JA, ZAKAJ NE ? ? n KATERI DEJAVNIKI VAS VSPODBUJAJO, KATERI PA ZAVIRAJO ? ? n Kako ocenjujete SVOJE referenčno okolje ( LOKALNO , DRUŽINA, PRIJATELJI, …) n KAKO OCENJUJETE DRŽAVNO PODPORNO INFRASTRUKTURO IN OKOLJE? ? ?

Podjetnik - Manager n MANAGER: učinkovito vodi obstoječ poslovni proces; najeta delovna sila; n Podjetnik - Manager n MANAGER: učinkovito vodi obstoječ poslovni proces; najeta delovna sila; n PODJETNIK: razvija nove ideje; lastnik, upravljalec in manager v enem; PODJETNIŠTVO IN MANAGEMENT SE VSE BOLJ PREPLETATA Ko podjetnik s svojim podjetjem doseže določeno stopnjo razvoja, rasti in obsega , loči vloge lastnika in managerja “praviloma” zaposli managerja, sam pa ostane lastnikupravljalec- “podjetnik”.

IDENTITETNI RAZVOJ PODJETNIKA Managerska identiteta: spretnost v upravljanju, delitev dela, profesionalizacija, pomembni motivi managerjev IDENTITETNI RAZVOJ PODJETNIKA Managerska identiteta: spretnost v upravljanju, delitev dela, profesionalizacija, pomembni motivi managerjev Klasična podjetniška identiteta: profitni motiv, obvladovanje tehnologije, združevanje idej, financ in ljudi Obrtniška identiteta: združitev delovne in lastniške funkcije, dohodek kot motiv, mojstrska proizvodnja

Churchill-Lewisov model rasti 1. stopnja OBSTOJ stil managiranja neposredni nadzor 2. stopnja PREŽIVETJE 3. Churchill-Lewisov model rasti 1. stopnja OBSTOJ stil managiranja neposredni nadzor 2. stopnja PREŽIVETJE 3. stopnja USPEH - izstop 3. stopnja USPEH - rast 4. stopnja VZLET 5. stopnja ZRELOST nadzirani nadzor funkcionalni oddelčni vodstvene linije organizacija formalizacija minimalna osnovna nastajajoča razvita obsežna strategija obstoja preživetja ohranjanja profitnosti pridobivanja virov za rasti donosa na investicijo posel in lastnik

POJAVNE OBLIKE PODJETNIŠTVA n Klasično podjetništvo - upravljanje in lastništvo malega podjetja – prepletanje POJAVNE OBLIKE PODJETNIŠTVA n Klasično podjetništvo - upravljanje in lastništvo malega podjetja – prepletanje posameznika in posla; -- družinsko podjetništvo, žensko podjetništvo, franšizing, socialno, mladi podjetniki, n Individualno podjetništvo - samozaposlitev - delo na domu –podjetništvo na domu - delo na daljavo – elektronsko podjetništvo - podjetništvo na podeželju (LEADER, lokalne akcijske skupine LAS )… n Podjetništvo v nepridobitnih organizacijah n Notranje podjetništvo (PODJETNIŠTVO V PODJETJIH) n Obrt ( način opravljanja poslov)

DRUŽINSKO PODJETNIŠTVO n Družinska podjetja imajo predvsem v t. i. razvitem svetu (Zahodna Evropa, DRUŽINSKO PODJETNIŠTVO n Družinska podjetja imajo predvsem v t. i. razvitem svetu (Zahodna Evropa, Severna Amerika, Azija) velik pomen. n Družinska podjetja imajo 75 -90% delež pri zaposlovanju in doseganju BDP. So več kot le trgovinica, kjer ata in mama služita za preživljanje družine, pomagajo pa jima tudi otroci, ki nimajo šolskih obveznosti. n Med najpomembnejša področja spadajo osebne storitve, hotelirstvo, gostinstvo, predelava lesa, trgovina, … n Nekatera zvenečih imen svetovnega poslovnega sveta, ki so v lasti družin: Playboy Enterprises, Harley-Davidson, Levi Strauss&Co. , Ford, Procter&Gamble, Du. Pont, BMW, Lego, Tetra Pak, Bata, Sainsbury, Benetton, Fiat, Mercedes-Benz, ( Intra ligting d. o. o. , Peloz d. o. o. , )

RAZMERJE MED DRUŽINSKIM IN POSLOVNIM SISTEMOM Družinski in poslovni sistem sta dokaj nekompatibilna, vendar RAZMERJE MED DRUŽINSKIM IN POSLOVNIM SISTEMOM Družinski in poslovni sistem sta dokaj nekompatibilna, vendar pa tak način dela prinaša prednosti. n Družinska podjetja so ranljiva. n Na njihovo vodenje vplivajo: - čustva, - favoriziranje posameznikov in zanemarjanje drugih, - vprašanja pravičnega nagrajevanja in zaposlovanja, - tekmovalnost in - vprašanje prenosa v naslednjo generacijo ( le 1/3 podjetij uspešno prestane prehod, 1/10 pa v tretjo generacijo). n Uspešna družinska podjetja so svoje dolgoročno preživetje zgradila na profesionalnem pristopu.

(NE)KOMPATIBILNOST DRUŽINSKEGA IN POSLOVNEGA SISTEMA Po: Benson B. , Crego E. t. , Drucker (NE)KOMPATIBILNOST DRUŽINSKEGA IN POSLOVNEGA SISTEMA Po: Benson B. , Crego E. t. , Drucker R. h, 1990 53

Tipi slovenskih družinskih podjetij (pogostost različnih družinskih kombinacij v lastništvu slovenskih družinskih podjetij) Tip Tipi slovenskih družinskih podjetij (pogostost različnih družinskih kombinacij v lastništvu slovenskih družinskih podjetij) Tip podjetja n n n n n oče - sin mož - žena oče - sin oče - hči mati - hči brat - brat oče - sin - hči oče - mati - sin oe - mati - sin svak - svak Vir: Vadnjal, 1996 Pogostost v % 27 23 15 8 8 4 4 3

PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKIJH PODJETIJ Slabosti družinskih podjetij Prednosti družinskih podjetij n predanost poslu PREDNOSTI IN SLABOSTI DRUŽINSKIJH PODJETIJ Slabosti družinskih podjetij Prednosti družinskih podjetij n predanost poslu in družini n veliko znanje n n . rigidnost (togost) fleksibilnost v času, delu in denarju n • čustveni vplivi na poslovne odločitve n dolgoročno razmišljanje n • avtoritete niso točno definirane n stabilna kultura n • finančni apetiti družinskih članov n hitro sprejemanje odločitev n • stalni konflikti med družinskimi člani n zanesljivost in ponos n • pritiski sorodnikov na službe (nepotizem) n • nevarnost ogrožanja družinskega imena, če se podjetju kaj zgodi n • prenos v naslednjo generacijo n • zastarele metode vodenja n • konservativni načini pridobivanja kapitala n varnost družine n boljši odnosi med družinskimi lani n kredibilnost blagovne znamke

Družinska ustava n n Formalni načrt tranzicije v pisni obliki, ki pripomore k manj Družinska ustava n n Formalni načrt tranzicije v pisni obliki, ki pripomore k manj bolečemu procesu tranzicije. je temelj za urejanje odnosov v družini in v podjetju. n Ustava naj bi bila formalizirana in naj bi jo podpisali vsi člani družine, ki se tako zavaruje pred kasnejšimi spori. n Družinski člani dosežejo soglasje o tem, kaj so cilji družine in kaj so cilji podjetja

Družinska podjetja v Sloveniji n Veliko slovenskih družinskih podjetij je nastalo iz obrtnih dejavnosti Družinska podjetja v Sloveniji n Veliko slovenskih družinskih podjetij je nastalo iz obrtnih dejavnosti še pred letom 1990 n Uživajo vse večji ugled kot trdne naglo rastoče in izvozno usmerjene enote malega gospodarstva in veliko jih je prešlo med dinamična podjetja n Med malimi in srednjimi podjetji skoraj 80 % takih, ki jih lahko štejemo med družinska podjetja n Družinska podjetja v Sloveniji zaposlujejo vsaj 26% aktivnega prebivalstva in ustvarjajo vsaj 22 % celotne dodane vrednosti

ŽENSKO PODJETNIŠTVO n n ženske podjetnice v večji meri najdemo med ustanoviteljicami socialnih (družbenih) ŽENSKO PODJETNIŠTVO n n ženske podjetnice v večji meri najdemo med ustanoviteljicami socialnih (družbenih) podjetij in mikro podjetij, primarno delujejo v storitvenih podjetjih n ključne sestavine za uspeh ženske navajajo trdo delo, vztrajnost, spodbude, spretnosti in znanja pri ravnanju z ljudmi, podjetniški menedžment in vodstvene sposobnosti, osebna integriteta, zdravje, modrost in sreča n izziv je usklajevanje podjetniške vloge z materinsko

ŽENSKO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI n ženske so premalo vključene kot menedžerke v poslovnem ali ŽENSKO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI n ženske so premalo vključene kot menedžerke v poslovnem ali političarke v političnem okolju n Država pospešuje razvoj ženskega podjetništva z različnimi ukrepi n največ ženskih podjetij je v storitvenih dejavnostih n 23, 2% malih podjetij vodijo ženske n ženska podjetja so v povprečju nekaj manjša n med mikro podjetji je delež ženskih podjetij skoraj 30% n med podjetji z največjim prihodkom je le 20% ženskih podjetij

FRANŠIZING • Franšizing je način poslovnega sodelovanja pravno in finančno samostojnih podjetij. • franšizor FRANŠIZING • Franšizing je način poslovnega sodelovanja pravno in finančno samostojnih podjetij. • franšizor in franšiziji, • franšizor svojim franšizijem daje pravico in odgovornost, da posluje skladno z njegovim konceptom. • Tri oblike: --- Zastopstvo ( franšizni sistem trgovine na drobno) --- Sistem poslovnega formata ( franšizor ponuja ime, način dela in ugled blagovne znamke – Mc. Donalds, Tuš, … --- Storitvena franšiza ( franšizor razširi svojo storitveno mrežo preko franšizijev, ki uporabljajo ime in način opravljanja storitev)

Ključni pojmi v franšizingu n franšizni sistem: določa franšizna pogodba, ki opredeljuje poglavitne sestavine Ključni pojmi v franšizingu n franšizni sistem: določa franšizna pogodba, ki opredeljuje poglavitne sestavine (franšizorja, franšizija, pravice/dolžnosti obeh, sistem poslovnih in tehničnih znanj, rešitev določenega poslovnega koncepta) n franšizor: lastnik franšiznega sistema (franšizodajalec) n franšizij: je kupec franšize - franšizojemalec n pristopnina: začetno enkratno plačilo ob vstopu v sistem n periodično plačilo franšizorju: redno plačilo za režijske storitve franšizorja n Evropski kodeks etike za franšizing: dokument o poslovanju franšiznih sistemov, predvsem o odnosu med franšizorjem in franšizijem n franšizna pogodba: temeljni dogovorni dokument med franšizorjem in franšizijem n master franšiza: krovna franšiza pri širjenju franšiznih sistemov v drugo državo

DRUŽBENO ALI SOCIALNO PODJETNIŠTVO (Social Entrepreneurship) n Podjetja, ki iščejo poslovne rešitve za socialne DRUŽBENO ALI SOCIALNO PODJETNIŠTVO (Social Entrepreneurship) n Podjetja, ki iščejo poslovne rešitve za socialne probleme ( zadruge, kooperative, fundacije, … ); n Dobičkov ne delijo družbenikom ampak vlagajo nazaj v podjem; Podjetništvo v nepridobitni organizaciji ( bolnice, zbornice, društva, zavodi, dobrodelne organizacije, …. n

Individualno podjetništvo ( v ZDA že 26% vsega aktivnega prebivalstva) n Samozaposlitev ( samostojni Individualno podjetništvo ( v ZDA že 26% vsega aktivnega prebivalstva) n Samozaposlitev ( samostojni poklici – kultura, šport, raziskovalci; kmeti; s. p. brez zaposlenih; osebno delo; ) vstopnica v svet podjetništva; n Delo na domu (home based business ali HBB; n Delo na daljavo – elektronsko podjetništvo n Podjetništvo na podeželju OBRTNA DEJAVNOST (način opravljanja dejavnosti; potrebna posebna obrtna znanja in spretnosti; Obrtno podjetniška zbornica)

PODJETNIŠTVO NA DOMU DELO NA DOMU Delo na domu postaja pojav ekonomije prihodnosti. Vse PODJETNIŠTVO NA DOMU DELO NA DOMU Delo na domu postaja pojav ekonomije prihodnosti. Vse razvite države pospešujejo delo na domu kot način pospeševanja zaposlovanja, saj so stroški delovnih mest v podjetjih previsoki, možnosti za delo na domu pa naraščajo z razvojem informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Delo na domu v splošnem definiramo kot obliko podjetništva, ko podjetnik vodi svoje poslovanje doma ali od doma, kjer je običajno tudi sedež njegovega podjetja. Pri tem je lahko v delovnem razmerju po naročilu ali pogodbi za svojega delodajalca. DELO NA DALJAVO Delo na daljavo (Teleworking) je oblika dela z računalniki in drugimi telekomunikacijskimi sredstvi, kjer sta lokacija dela in delovni čas fleksibilna.

PODJETNIŠTVO NA DOMU Stanje v ZDA in Kanadi Podjetniki na domu so povprečno stari PODJETNIŠTVO NA DOMU Stanje v ZDA in Kanadi Podjetniki na domu so povprečno stari 39 let in zaslužijo 71. 500 US$/leto. Običajno se razvije delo na domu iz aktivnosti: varstvo otrok, skrb za ostarele, svetovanje, marketinške raziskave, storitve na računalniku, poučevanje, krojaštvo, kozmetične dejavnosti, oblikovanje, športne aktivnosti, prevajanje tekstov ipd. Najpogostejše oblike storitev na domu: informacijski inženiring, poslovanje po Internetu, arhitektura, gospodinjstvo, kurirske storitve, posredovanje sporočil, razpošiljanje pošte za podjetja, organizacija praznovanj, kulinarika, organizacija športnih aktivnosti in druge ustvarjalne dejavnosti.

PODJETNIŠTVO NA DOMU Stanje v Evropi n n n Delo na domu ni tako PODJETNIŠTVO NA DOMU Stanje v Evropi n n n Delo na domu ni tako razširjeno kot v ZDA. V Evropi je po ocenah vključenih v delo na domu nad 10 mio ljudi. Nastaja weightless (nematerialno) gospodarstvo, katerega osnovno delovno mesto bo doma, način dela pa na daljavo. Stanje v Sloveniji V Sloveniji se delo na domu uveljavlja le počasi - ovirajo ga: n zastarela zakonodaja za to področje, n dolgotrajni postopki za registracijo, n ni ustreznih finančnih virov, n draga infrastruktura, n pomanjkanje izobraževanja, n slaba promocija te oblike dela ipd.

PODJETNIŠTVO NA DOMU Možnosti za razvoj dela na domu v Sloveniji. Na voljo imamo PODJETNIŠTVO NA DOMU Možnosti za razvoj dela na domu v Sloveniji. Na voljo imamo veliko neizkoriščenih stalnih sredstev n visoka raven kvalificiarnega tehničnega znanja, veščin, spretnosti, talenta ljudi n tradicionalni individualni, samostojni pristop v podjetništvu n krepi se ponudba intelektualnih storitev v individualnem podjetništvu n samozaposlovanje in delo na domu spodbujata proces vlaganja prebivalstva v poslovno infrastrukturo n ohranjanje tradicionalnih slovenskih pozitivnih vrednot - pospeševanje družinskega podjetništva

NOTRANJE PODJETNIŠTVO Notranje podjetništvo je sistematična poslovna oblika podjetja, s katero podjetja poskušajo: n NOTRANJE PODJETNIŠTVO Notranje podjetništvo je sistematična poslovna oblika podjetja, s katero podjetja poskušajo: n spodbujati nastajanje podjetniških idej med zaposlenimi v podjetju, n odkriti in selekcionirati te podjetniške ideje, n organizirati okrog njih podjetniške skupine, n jim pomagati pri uresničevanju idej ter

PODJETNIŠTVO V NEPRIDOBITNI DEJAVNOSTI n S podjetniško filozofijo in ravnanjem poskuša država preseči neučinkovitost PODJETNIŠTVO V NEPRIDOBITNI DEJAVNOSTI n S podjetniško filozofijo in ravnanjem poskuša država preseči neučinkovitost in neuspešnost nepridobitnih dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, javni sektor infrastrukturnih gospodarskih dejavnosti - elektrogospodarstvo, komunala, telekomunikacije, javni promet ipd. ) n Razlog za odmiranje birokracije v javnih organizacijah je v njeni togosti in nepodjetnosti. n Smotri nepridobitne organizacije so nepridobitni in praviloma niso neposredno merljivi v denarju.

PODJETNIŠTVO V NEPRIDOBITNI DEJAVNOSTI n Zasebno opravljanje javnih služb in dejavnosti je neke vrste PODJETNIŠTVO V NEPRIDOBITNI DEJAVNOSTI n Zasebno opravljanje javnih služb in dejavnosti je neke vrste korektiv nekonkurenčnega opravljanja posameznih deajvnosti v nekoč izključno javnem sektorju - koncesije n Zagotavljanje infrastrukture, usmerjanje razvoja in zagotavljanje obsega socialnih pravic so instrumenti največjega vpliva države n Poleg nacionalnih programov spodbujanja podjetništva se uveljavljajo regionalni in lokalni programi in pristopi

PODJETNIŠTVO V NEPRIDOBITNI DEJAVNOSTI Podjetnik v vlogi zagotavljanja javnega interesa n Del zasebnega kapitala, PODJETNIŠTVO V NEPRIDOBITNI DEJAVNOSTI Podjetnik v vlogi zagotavljanja javnega interesa n Del zasebnega kapitala, tudi zaradi davčnih spodbud in olajšav, se seli v dejavnosti, kjer je neposredna podpora zasebnega kapitala primernejša kot izključno državna proračunska logika (humanitarne dejavnosti, kultura, šport). n Med motivi vlaganja zasebnega kapitala v nepridobitne dejavnosti je tudi želja uspešnih podjetnikov, da na ta način vračajo okolju. n V nepridobitnih dejavnostih je prvenstveni kriterij uspeha uresničevanje poslanstva in temeljnega namena organizacije. n V nepridobitnih dejavnostih se sredstva za opravljanje dejavnosti pridobivajo z zbiranjem donacij, sponzorstvev in prispevkov. n Nagrada za uspeh običajno ni materialna.

PRAVNI OKVIRI POSLOVNIH PODJEMOV n Samostojni podjetnik (FIZIČNA OSEBA KI OPRAVLJA POSLOVNO DEJAVNOST) n PRAVNI OKVIRI POSLOVNIH PODJEMOV n Samostojni podjetnik (FIZIČNA OSEBA KI OPRAVLJA POSLOVNO DEJAVNOST) n Pravne osebe ( OSEBNE IN KAPITALSKE DRUŽBE) n Obrt n Nepridobitne oblike podjemov ( ZADRUGE, ZAVODI, FUNDACIJE, SOCIALNA PODJETJA, DRUŠTVA)

PRAVNE OBLIKE PODJETJA ORGANIZACIJSKE OBLIKE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI PRAVNE OBLIKE PODJETJA ORGANIZACIJSKE OBLIKE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI

Obrt n Obrt je način opravljanja dejavnosti, ki jo lahko opravljamo le na podlagi Obrt n Obrt je način opravljanja dejavnosti, ki jo lahko opravljamo le na podlagi obrtnega dovoljenja in kot posledico vpisa v obrtni register n Opravlja se lahko v katerekoli pravno organizacijski obliki. n Ni omejitve pri številu zaposlenih n Pogoj za opravljanje dejavnosti je mojstrski izpit n Poenostavljeni pogoji za opravljanje obrti: n Obrt (lista A) tradicionalne obrtno/rokodelske dejavnosti in osebne storitve n Obrti podobne dejavnosti (lista B) industrijski proizvodnji podobne obrtne dejavnosti.

NEPRIDOBITNI PODJEMI – Pravni okviri in temeljni cilji n Neprofitna družba z omejeno odgovornostjo: NEPRIDOBITNI PODJEMI – Pravni okviri in temeljni cilji n Neprofitna družba z omejeno odgovornostjo: dobiček se vlaga nazaj v razvoj družbe n Zadruga: cilj je pospeševanje gospodarskih koristi članov zadruge n Zavod: učinkovito opravljanje družbenih dejavnosti, cilj pa ni pridobivanje dobička n Socialno podjetje: npr. invalidska podjetja s posebno obravnavo pri davkih, delovnih razmerjih in socialni zakonodaji n Društvo: prostovoljno in nepridobitno združevanje fizičnih oseb zaradi skupnih interesov n Fundacija: zagotavljanje splošno koristnih ciljev s temeljnim poslanstvom dobrodelnosti

Značilnosti slovenskega podjetništva Začetni dinamični podjetniški val 1990 - 1994, nato upadanje trenda nastajanja Značilnosti slovenskega podjetništva Začetni dinamični podjetniški val 1990 - 1994, nato upadanje trenda nastajanja novih podjetij, . majhen delež rastočih, inovativnih in tehnološko naravnanih podjetij med malimi in srednjimi podjetji (MSP), skromen proces internacionalizacije poslovanja MSP in premajhno intenzivnost povezovanja za doseganje dejanskega razvojnega in izvoznega potenciala. • primanjkljaj večjega števila uveljavljenih MSP (ob sicer velikem razvoju mikro podjetij), zaostajanje slovenskih MSP pri dodani vrednosti na zaposlenega, ki znaša 21. 500 EUR nasproti 55. 000 EUR v povprečju držav EU Ponovno povečevanje dinamike nastajanja novih podjetij.

Delež MSP v EU 23. 000 MSP = 99. 8% vseh podjetij v EU Delež MSP v EU 23. 000 MSP = 99. 8% vseh podjetij v EU Gonilna sila evropskega gospodarstva SME angl. = MSP slov. 80% novih delovnih mest v zadnjih petih letih v EU so ustvarila MSP

Pomen malega gospodarstva GOSPODARSKE DRUŽBE IN PODJETNIKI GLEDE NA VELIKOST V LETU 2010 MMS Pomen malega gospodarstva GOSPODARSKE DRUŽBE IN PODJETNIKI GLEDE NA VELIKOST V LETU 2010 MMS - Zajeti so subjekti po velikostnih merilih: srednje, male in mikro družbe. Opombe: 1) Zaposleni v družbah glede na število opravljenih delovnih ur; število se razlikuje od podatkov SURS zaradi različnega zajema in metodologije. 2) Majhni podjetniki kot lastniki in nosilci dejavnosti niso vključeni v število zaposlenih. Vir: Kazalniki poslovanja GZS 2010, junij 2011, na osnovi podatkov AJPES – podatkovna baza letnih poročil.

Od 2008 upad števila zaposlenih v slovenskih družbah Od 2008 upad števila zaposlenih v slovenskih družbah

Dodana vrednost na zaposlenega v MMS družbah le 30. 000€ MMS družbe – mikro Dodana vrednost na zaposlenega v MMS družbah le 30. 000€ MMS družbe – mikro male in srednje družbe MSP – mala in srednja podjetja

“A new kind of eastern promise – It is now easier to do business “A new kind of eastern promise – It is now easier to do business in eas than East Asia, say a new report ”

DOING BIZNIS 2013 n Slovenija se je na lestvici Doing Business 2014, ki jo DOING BIZNIS 2013 n Slovenija se je na lestvici Doing Business 2014, ki jo vsako leto pripravlja Svetovna banka, uvrstila na 33. mesto med 189 državami, kar je dve mesti slabše kot lani. Z lestvico Svetovna banka meri, kako prijazne so do podjetij države po svetu. Med desetimi kazalniki, s katerimi Svetovna banka določa končno uvrstitev, je Slovenija najbolj, za pet mest, nazadovala pri kazalniku "ustanovitev podjetja", ki vključuje izzive in ovire, skozi katere mora podjetnik, ko ustanavlja podjetje. Po tem kazalcu se je uvrstila na 38. mesto. n Slovenija je za štiri mesta, na 109. mesto, padla tudi po kazalniku "pridobivanje posojil". Največ je pridobila na kazalniku "plačevanje davkov", kje se je iz 59. mesta povzpela na 54. mesto. n n Pohvale za delovno reformo in gradbena dovoljenja n Med reformami, ki so bile narejene v Sloveniji in so prispevale k izboljšanju pogojev za opravljanje posla, Svetovna banka omenja delovno reformo, ki je posegla v pravila zaposlovanja, odpovedni rok in odpravnine za presežne delavce. n Svetovna banka pri Sloveniji zaznava tudi izboljšave pri kazalniku "gradbena dovoljenja", ki vključuje postopke, čas in stroške za izgraditev skladišča. n Boljši Makedonija in Ruanda n Med državami iz regije je Slovenijo prehitela Makedonija (25. mesto), zaostale pa so Hrvaška (89. mesto), Črna Gora (44. mesto), Albanija (90. mesto), Srbija (93. mesto), Bi. H (131. mesto). n Na prvem mestu lestvice ostaja Singapur, drugi je Hongkong, tretja pa Nova Zelandija. Sledijo ZDA, Danska in Malezija. Tik pred Slovenijo se je letos uvrstila Ruanda, tik za Slovenijo pa Čile.

EVROPSKI DOKUMENTI O PODJETNIŠTVU Lizbonska strategija (2000) in razvojni dokumentih, ki so ji sledili, EVROPSKI DOKUMENTI O PODJETNIŠTVU Lizbonska strategija (2000) in razvojni dokumentih, ki so ji sledili, zlasti Evropska listina za mala podjetja (European Charter on Small Business) opredelitev desetih področij podpiranja MSP, » Green paper – Entrepreneurship in Europe « (2003) problem zaostajanja Evrope za podjetniško naravnanostjo ter težave MSP na različnih področjih, Akcijski načrt (2004) in Prenovljena Lizbonska strategija (2005). n Akt za mala podjetja - Small business Act ( 2008) je postavil MSP v središče oblikovanja politik EU; obvezen “preizkus MSP” da se preveri če predpis Evropske komisije ima kak vpliv na MSP sektor;

Lizbonska strategija in podjetništvo Razlogi za zaostajanje EU za ZDA in Daljnim Vzhodom na Lizbonska strategija in podjetništvo Razlogi za zaostajanje EU za ZDA in Daljnim Vzhodom na področju podjetništva in inovacij: n Birokratsko okolje n Togi trg dela in visoka stopnja socialnezaščite n Pomanjkanje podjetniške kulture in podjetniške naravnanosti prebivalstva CILJ LIZBONSKE STRATEGIJE : EU naj (do leta 2010) postane najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo temelječe na znanju

Evropska listina o malih podjetjih 10 sklopov aktivnosti 1. Razvoj podjetniškega izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina o malih podjetjih 10 sklopov aktivnosti 1. Razvoj podjetniškega izobraževanja in usposabljanja: sestavni del šolanja na vseh ravneh; spodbujanje podjetnosti mladih; dvig usposobljenosti managementa malih podjetij 2. Cenejši in hitrejši postopki ustanavljanja in zagona podjetij: minimalni roki, elektronske poti 3. Izboljšanje zakonodaje in druge regulative: uporabniku in MSP prijazni administrativni postopki 4. Zagotovitev visoko usposobljenih človeških virov: razvoj znanj in spretnosti uporabnih v MSP, vzpostavitev sistema vseživljenjskega učenja 5. Izboljšanje on-line dostopa do administrativnih storitev, informacij in svetovalnih storitev: zgled naj bo Komisija EU 6. Zagotovitev več koristi za mala podjetja iz naslova delovanja skupnega trga: pospešenirazvoj elektronske trgovine, telekomunikacijskih storitev, javnih naročil, plačilni sistem

. Evropski sporazum o malih podjetjih 10 sklopov aktivnosti 7. Izboljšanje davčnih ukrepov in . Evropski sporazum o malih podjetjih 10 sklopov aktivnosti 7. Izboljšanje davčnih ukrepov in dostopa do finančnih virov: davčna politika naj spodbuja rast podjetij in zaposlovanje ter enostaven prenos lastništva 8. Krepitev tehnoloških sposobnosti malih podjetij: spodbujanje prenosa tehnologij, spodbujanje povezovanja podjetij v skupne projekte, spodbujanje razvoja grozdov in drugih oblik povezovanja 9. Razvoj uspešnih e-poslovnih modelov in druge dobre poslovne prakse: razvoj transevropske mreže mentorjev in poslovnih angelov ob uporabi medmrežja 10. Učinkovitejša zastopanost interesov malih podjetij na nacionalni in evropski ravni

Zeleni dokument » Podjetništvo v Evropi « ( 2003 ) Dvoje temeljnih vprašanj: » Zeleni dokument » Podjetništvo v Evropi « ( 2003 ) Dvoje temeljnih vprašanj: » Kako ustvariti več podjetnikov ? in » Kako doseči rast več podjetij ? «. Tri področja, ki zadevajo izzive Zelenega dokumenta in razvoj učinkovite politike za razvoj podjetništva: n Zmanjšanje ovir za rast in razvoj podjetij n Uravnoteženja tveganj in pridobitev podjetništva n Pospeševanje družbe ki ceni podjetništvo,

Akt za mala podjetja – Small business Act ( 2008) n Strategija Evropa 2020 Akt za mala podjetja – Small business Act ( 2008) n Strategija Evropa 2020 in gospodarstvo Evrope sta močno odvisna od izkoriščanja celotnih možnosti malih in srednjih podjetij (MSP). n Akt za mala podjetja (SBA) je okvir politike EU za krepitev MSP, da bi se ta podjetja lahko razvijala in ustvarjala nova delovna mesta. „NAJPREJ POMISLI NA MALE“ n Od leta 2008 naprej so Komisija in države članice EU izvajale ukrepe iz SBA za zmanjšanje upravnih obremenitev, financiranje MSP in podporo pri njihovem vstopanju na nove trge.

Akt za mala podjetja – EU, 2008 10 načel za usmerjanje in izvajanje politik Akt za mala podjetja – EU, 2008 10 načel za usmerjanje in izvajanje politik na ravni EU in držav clanic. I Ustvariti okolje, v katerem bodo podjetniki in družinska podjetja lahko uspevali in kjer bo podjetništvo nagrajeno II Zagotoviti, da bodo pošteni podjetniki v stecaju kmalu dobili novo priložnost III Sestaviti pravila v skladu z nacelom „najprej pomisli na male“ IV Doseci, da se bodo javne uprave odzivale na potrebe MSP V Prilagoditi orodja javne politike potrebam MSP: olajšati sodelovanje MSP pri javnih narocilih in boljši izrabi državnih pomoci za MSP VI Olajšati dostop MSP do financiranja ter razviti pravno in poslovno okolje, ki bo podpiralo pravocasno placevanje v gospodarskem poslovanju VII Pomagati MSP, da bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja enotni trg VIII Spodbujati nadgradnjo spretnosti in znanj v MSP in vse oblike inovacij IX Omogociti MSP, da bodo izzive okolja spremenila v priložnosti X Spodbuditi in podpreti MSP, da bodo izkoristila prednosti rasti trgov

Država in pospeševanje podjetništva Dve teoriji: n Organski (samodejni) razvoj podjetništva n Pospešeni razvoj Država in pospeševanje podjetništva Dve teoriji: n Organski (samodejni) razvoj podjetništva n Pospešeni razvoj podjetništva S povečano vlogo države upada zasebna pobuda

Koncept podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji, kot ga opredeljuje zakon. PODPORNO OKOLJE ZA Koncept podpornega okolja za podjetništvo v Sloveniji, kot ga opredeljuje zakon. PODPORNO OKOLJE ZA PODJETNIŠTVO* Podjetniško okolje Inovativno okolje Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma SPIRIT TOČKE VEM Podjetniški inkubatorji (instrument regionalnega razvoja) Univerzitetni inkubatorji (instrument za uresničevanje pobud znotraj univerz) Tehnološki parki (hight tech – podjetja) Finančno okolje Slovenski podjetniški sklad ( v Mariboru – krediti in garancije)

VODENJE IN UPRAVLJANJE PODJETNIŠKE RASTI Vsebina poglavja: n stopnje življenjskega cikla podjetja in njihove VODENJE IN UPRAVLJANJE PODJETNIŠKE RASTI Vsebina poglavja: n stopnje življenjskega cikla podjetja in njihove značilnosti n opredelitev rasti podjetja n načini zagotavljanja rasti podjetja in njihove značilnosti n obvladovanje rasti podjetja n dejavniki, ki vplivajo na rast podjetja n značilnosti profesionalizacije podjetja

ja UPADANJE ALI NOVA RAST jet od el p ZRELOST cik i jsk ljen ja UPADANJE ALI NOVA RAST jet od el p ZRELOST cik i jsk ljen Živ RAST ZAGON

NAČINI ZAGOTAVLJANJA RASTI PODJETJA n GENERIČNA RAST n RAST Z DIVERZIFIKACIJO n RAST S NAČINI ZAGOTAVLJANJA RASTI PODJETJA n GENERIČNA RAST n RAST Z DIVERZIFIKACIJO n RAST S POMOČJO LICENCE n RAST S POMOČJO FRANŠIZINGA n RAST Z JOINT-VENTURE n RAST S SPOJITVAMI IN PRIPOJITVAMI

GENERIČNA RAST n izhodiščna, osnovna oblika rasti n tipična za MSP n gre za GENERIČNA RAST n izhodiščna, osnovna oblika rasti n tipična za MSP n gre za povečevanje obsega prodaje in dobička n povečevanje na račun osnovnega asortimana

Rast z diverzifikacijo n zagotavljanje rasti z uvajanjem novih proizvodov/storitev n načeloma hitra oz. Rast z diverzifikacijo n zagotavljanje rasti z uvajanjem novih proizvodov/storitev n načeloma hitra oz. hitrejša rast kot pri generični rasti n relativno bolj tvegana oblika n trije načini diverzificiranja: z novim proizvodom na obstoječem trgu (razvoj novega proizvoda) z obstoječim proizvodom na novem trgu (internacionalizacija, tržni razvoj) z novim proizvodom na novem trgu (čista diverzifikacija).

RAST Z FRANŠIZINGOM n relativno primerna oblika za MSP n kljub nekaterim negativnom razlagam RAST Z FRANŠIZINGOM n relativno primerna oblika za MSP n kljub nekaterim negativnom razlagam ustrezna možnost n v praksi popolnoma enakovredna oblika n obravnava iz dveh vidikov: franšizodajalca franšizojemalca n n

INTERNACIONALIZACIJA MSP opredeljuje vsako delovanje podjetij na tujem trgu dolgoročno strateško usmerjanje na tuje INTERNACIONALIZACIJA MSP opredeljuje vsako delovanje podjetij na tujem trgu dolgoročno strateško usmerjanje na tuje trge različni vzroki in motivi dve vrsti podjetij: n razširijo poslovanje iz domačega na tuj(-e) trg (-e) n t. i. “born global”

Oblike internacionalizacije glede na stopnjo vključevanja n n n lastna podružnica v tujini prevzem Oblike internacionalizacije glede na stopnjo vključevanja n n n lastna podružnica v tujini prevzem skupna vlaganja – mešana podjetja strateške povezave licenčno poslovanje pogodbena proizvodnja franšizing zastopniki potniki (komerciala) izvozne družbe in združenja izvoz (klasični, nakupni, oprtni …) S T O P N J A Z A H T E V N O S T I

Kaj nujno potrebujemo za pristop k internacionalizaciji MSP ? n PODJETNIŠKO PRILOŽNOST NA TUJEM Kaj nujno potrebujemo za pristop k internacionalizaciji MSP ? n PODJETNIŠKO PRILOŽNOST NA TUJEM TRGU n USTREZEN IZDELEK ALI STORITEV n ANALIZIRANJE dejstev in razmer: n Analiza samega podjetja n Analiza potencialnega partnerja v tujini n Analiza okolja in trga na katerega se podajamo NA OSNOVI TEGA PRISTOPIMO K NAČRTOVANJU INTERNACIONALIZACIJE - strateško planiranje - Operativno planiranje ( akcijski načrt, poslovni načrt)

POSLOVNI NAČRT Kdor ne planira, planira svoj neuspeh. Današnje planiranje je dejansko vaša prihodnost. POSLOVNI NAČRT Kdor ne planira, planira svoj neuspeh. Današnje planiranje je dejansko vaša prihodnost. – pa ne samo pri podjetništvu. Uspešen posel temelji na dobrem načrtu in na učinkoviti akciji. Poslovni načrt je: …. pisni dokument, v katerem podjetnik …. jasno opredeli …. svoje cilje pri določenem poslu in … strategije, s katerimi namerava te cilje doseči.

Zakaj poslovni načrt ? n Poslovni načrt je pisni dokument, v katerega boste zapisali Zakaj poslovni načrt ? n Poslovni načrt je pisni dokument, v katerega boste zapisali svoje razumevanje podjema o katerem razmišljate. n Poslovni načrt je kot zemljevid, ki vam kaže pot med čermi konkurence, financ, davkov, razvojnih aktivnosti, …. . Zakaj poslovni načrt: n n n Vso svojo energijo usmerite na posel Ugotovite, če je podjetniška priložnost res prava Začrtate si logično pot k uspešnem poslovanju, razvoju in predvidite najpomembnejša tveganja Zberete vse potrebne informacije o potencialih posla Znanje drugih vključite v svoj posel Svoj posel lahko predstavite bančnikom, partnerjem, ….

KDO PRIPRAVLJA POSLOVNI NAČRT ? n Poslovni načrt pripravlja podjetnik sam n Pri tem KDO PRIPRAVLJA POSLOVNI NAČRT ? n Poslovni načrt pripravlja podjetnik sam n Pri tem se lahko oprete na strokovno pomoč svetovalcev, računovodje, tehnologov, finančnikov, pravnikov, …. .

ZA KOGA PRIPRAVLJA PODJETNIK POSLOVNI NAČRT? n ZASE in tudi za druge: … banke ZA KOGA PRIPRAVLJA PODJETNIK POSLOVNI NAČRT? n ZASE in tudi za druge: … banke in druge financerje našega podjema … sklade, EU sklade … poslovne partnerje … lokalne skupnosti ( zanimajo jih različne stvari )

Kak naj bo dober poslovni načrt ? n n Obseg: med 25 – 30 Kak naj bo dober poslovni načrt ? n n Obseg: med 25 – 30 – 40 stranmi ( podrobne tabele, analize in dokumenti so priloga PN ) Naj ima primerno strukturo vsebine ( različne metodologije za izdelavo poslovnih načrtov; včasih obvezne) n Lep izdelek – “osebna izkaznica” podjetnika ( izgled, jezik, slovnica, naslovnica) n Usmerjen naj bo v prihodnost ( 3 -5 let; tudi do 10 let ) n Ne pretiravati z superlativi; bodite realni; pri finančnih projekcijah pa konservativni – optimisti; n Enostavnost, prepričljivost in strokovna utemeljenost

VSEBINA POSLOVNEGA NAČRTA I. ANALIZA POSLA A – Opis proizvoda ali storitve B – VSEBINA POSLOVNEGA NAČRTA I. ANALIZA POSLA A – Opis proizvoda ali storitve B – Trg in ciljni kupci II. FINANČNE PROJEKCIJE I – Predračunska bilanca uspeha C – Konkurenca J – Predračunska bilanca stanja D – Strategija in načrt trženja E – Lokacija, prostor, oprema, logistika F – Menedžment in organizacija G – Zaposleno osebje H – Terminski načrt K – Projekcija Bilance denarnih tokov L – Prag rentabilnosti, finančni količniki

LOTIMO SE POSLOVNEGA NAČRTA n Imamo podjetniške skupine za pripravo poslovnega načrta? n Kakšna LOTIMO SE POSLOVNEGA NAČRTA n Imamo podjetniške skupine za pripravo poslovnega načrta? n Kakšna podjetja boste ustanavljali? n Kako bodo razdeljene funkcije v podjemu?